Benetke so mesto, kjer ozke uličice in kanali potekajo mimo razkošnih palač in veličastnih cerkva, barvitih četrtnih tržnic in mirnih kanalov, ki se skozi stoletja niso spremenili. Le malo je mest, ki obiskovalcu ponujajo tako spoštljiv niz ogleda vrednih znamenitosti.

!!OGLAS!!!

Okoli 10 milijonov obiskovalcev pripotuje vsako leto na Jadransko morje. Na Unescovem seznamu zaščite vrednih kulturnih spomenikov v Evropi so Benetke na prvem mestu. Zgodovinsko središče leži na več kot sto otokih sredi lagune, ki so povezani z več kot 400 mostovi. Skozi mesto pa je speljanih 177 kanalov.

Današnje Benetke so nastajale od leta 453 naprej, ko so prebivalci te regije, Veneti, zbežali pred Huni in pozneje pred Langobardi na peščene bregove in otoke v tej laguni. Največji otok je bil Rialto. Zunaj v okolici pa so ležali še Luprio, Gemine, Mendicola, Ombriola, Olivolo in Spinalunga. Zaradi pomanjkanja prostora so nazadnje začeli graditi tudi na vodi. V močvirnata tla so zabili tesno drugo ob drugo vrste pilotov iz brestovih in macesnovih debel, sčasoma pa se je ta tehnika vse bolj izpopolnjevala.

Kot samostojna republika so Benetke delovale že od 9. stoletja, ko so sedež doža premestili na otok Rialto. S tem se je začel vzpon tega lagunskega mesta v eno vodilnih gospodarskih sil na območju Sredozemlja. V imenu svojega cvetočega mesta pa njegovi prebivalci niso sklepali samo poštenih kupčij. Tako so beneški trgovci, v katoliški vnemi ukradli kosti svetega Marka iz Aleksandrije in jih pretihotapili v Benetke, kjer so že začeli graditi cerkev sv. Marka. Tudi dandanes moraš biti na ozkih ulicah polnih ljudi izredno pazljiv, saj lahko v trenutku ostaneš praznih žepov.

Bazilika sv. Marka je glavna beneška katedrala in najboljši primer bizantinske arhitekture, njeno pročelje in notranjost pa so skozi stoletja olepšali s sijajnimi mozaiki in vrhunskimi umetninami. Obdana je z več kot 4000 kvadratnih metrov mozaikov, zakladov z vzhoda in 500 stebri iz 3. stoletja. To osupljivo baziliko, ki obvladuje Trg svetega Marka, so v tako bogati obliki zgradili iz dveh razlogov – kot utelešenje moči Beneške republike in kot primerno počivališče za svetega Marka. Najprej je služila kot doževa kapela, nato pa za ustoličenja, pogrebe in procesije.

Doževa palača je veličastna kombinacija bizantinske, gotske in renesančne arhitekture. V njej je prebival beneški dož (vojvoda). Današnja stavba je bila zgrajena med 1309 in 1424 in je delo arhitekta F. Calendario. Glavni vhod, Porta della carta, sta v poznem gotskem stilu leta 1442 dogradila brata Don. Bila je sedež mestnih vladarjev skoraj 900 let. Labirint soban obiskovalcu omogoča pogled od znotraj razkošno življenje, ki je tako pogosto spremljalo državne zadeve.

Beneški zapori za najhujše zločince so se nahajali v Doževi palači. Najbolj "negostoljubne" celice so bile v pritličju stavbe in so bile temačne ter obdane z lesenimi tramovi. Mračni in vlažni hodniki in stopnišča povezujejo osupljiv labirint osemnajstih celic na obeh straneh kanala. Znameniti zapornik Casanova je leta 1756 izvedel dramatičen pobeg čez strehe. Nove zapore so uporabljali do štirideset let 20. stoletja, v njih pa so jedki grafiti, ki so jih zapustili jetniki.

Zvonik  je najvišja stavba v mestu in je s svojimi dobrimi 98 metri statusni simbol mesta. Original je bil zgrajen v 11. stoletju, vendar se je pod svojo težo zrušil leta 1902. Na njenem mestu so deset let kasneje zgradili kopijo. Stari zapisi pravijo, da so ga začeli graditi 25. 4. 912, na praznik svetega Marka. Sprva je to bil zvonik za baziliko (preden je ta postala beneška katedrala) in ker je njegov vrh bil obložen z bronom, da bi čez dan lovil sončne žarke, je ta deloval kot svetilnik za pristanišče pod njim. Vstop vanj vodi skozi čudovito majhno logetto, ki jo je v 16. stoletju zgradil Jacopo Sansovino. Dvigalo popelje obiskovalce do galerije, ki obdaja zvonik, od kod se ponujajo panoramski razgledi na mesto in laguno, ob jasnih dneh tudi na Alpe.

Veličastna beneška prometna žila, Veliki kanal, je samo eden od 177 kanalov, ki tečejo skozi mesto, vendar si s približno 4 kilometrov dolžine, 30 do 70 metrov širine in v povprečju 4,5 metrov globine gotovo zasluži tako ime. Ko vijuga skozi mesto v dvojnem ovinku ob njegovih obalah stojijo čudovite stavbe, na njegovih vodah pa pluje barvita flotilja gondol, vaporettov, vodnih taksijev, policijskih gliserjev in bark, ki ječijo pod tovorom svežih pridelkov. V mestu obiskovalec ne bo našel niti ene ceste in vozil, kot smo jih navajeni na kopnem. Od vedno so se bogati beneški trgovci in plemiči prevažali z gondolami. Danes slovi gondola kot najbolj romantično prevozno sredstvo.

Gondolier vas bodo odpeljal stran od mestnega vrveža in mase turistov v skrite kanale. Iznajdljivost ter edinstvena sposobnost manevriranja beneškega gondolierja se bo pokazala v svoji najboljši luči vsakič, ko vas bo popeljal okoli stavb ter pod nizke beneške mostove. Ta svetovno znan simbol Benetk je zelo luksuzen način prevoza, ki ga uporabljajo le turisti in izjemoma Benečani na dan svoje poroke.

Eden najbolj znanih znamenitosti je most Rialto na Velikem kanalu z razponom 28 metrov in višino do 8 metrov, katerega so zgradili iz istrskega kamna. Most ima dva prednika. Leseni se je pod težo množice zrušil leta 1444, na njegovem mestu pa je bil postavljen dvižni most, saj so pod njim pogosto plule ladje z visokimi jambori.

Renesančni stolp z uro bil zgrajen v poznem 15. stoletju, delo arhitekta Mauro Coducci. Osnovna zanimivost je, da je glavni del razdeljen na 24 delov, namesto na 12. Nad uro se nahaja balkon med katerimi se v rimskih številkah kaže točen čas. Težko je spregledati temno modro in zlato barvo z namenom, da bi ščitili pomorščake. Avtomatska povezava žareče številčnice in digitalne ure priteguje na trg množice obiskovalcev. Na vrhu stolpa veliki bronasti figuri, imenovani Mori (Mavra), oznanjata vsako polno uro. Ob svetih treh kraljih se na obeh straneh številčnice prikažejo figure svetih treh kraljev in se poklonijo kipu Marije nad uro.

Bazilika Santa Maria je bila zgrajena v 16. stoletju. Med širjenjem hude epidemije kuge, katera je pobila skoraj tretjino prebivalstva, je arhitekt Baldassare Loghena dobil nalogo, da zgradi najlepšo baročno cerkev v mestu. Končal jo je eno leto pred smrtjo. Cerkev je danes v mestu splošno znana kot Salute. Nahaja se na ozkem polotoku, ki deli bazen Sv. Marka na dva manjša kanala - Canale Grande ter Canale Giudecca. V mestu je uvrščena med manj pomembne cerkve, vendar je še vedno ena od najbolj fotografiranih cerkva v Italiji.

Stebra svetega Marka in svetega Teodorja pomenita uradni vhod v Beneško republiko ter lokacijo na trgu, kjer so po obsodbi usmrtili beneške zločince. Sv. Toedor je stari svetnik mesta, vendar je Benetke preveč povezoval z Bizancem. Zaradi premočnega vpliva so ga leta 828 nadomestili s svetim Markom, čigar podoba je največja in najtežja (preko 3 tone) na svetu in simbolizira moč republike. Sveti Teodor stoji na Egipčanskem svetem krokodilu. Teodor je poznan po tem, da je zažgal tempelj grške boginje Cibele ter bil posledično žrtvovan.

Več fotografij v spodnji galeriji...

OGLEJTE SI TUDI OSTALE POPOTNIŠKE PRISPEVKE:

VSE POM-TURE NA POMUREC.COM