Opecova zastavila pisno poslansko vprašanje ministru za kulturo

Jasmina Opec je zastavila poslansko vprašanje v zvezi s problematiko lokalnih oz. regionalnih radijskih in televizijskih postaj posebnega pomena. Naslovila ga je na ministra za kulturo dr. Uroša Grilca.

Opecova je v pismu zapisala, da je po osamosvojitvi Slovenije podeljevanje frekvenc kot javnega dobra potekalo brez javno sprejete strategije razvoja radijskih ali televizijskih programov v Sloveniji, četudi se je število radijskih programov od leta 1990 do danes povečalo z 28 na 90 (v razvid medijev je vpisanih 112), število televizijskih pa s 7 na 83 (v razvid medijev je vpisanih 103). V omenjenem razvidu je skupno vpisanih kar 1.719 medijev, med njimi 1.118 tiskanih in 376 elektronskih. Med 90 radijskimi programi je 18 programov posebnega pomena (dve tretjini izmed "komercialnih" radijskih programov sta povezani v tri komercialne radijske mreže), med 83 televizijskimi programi je 9 programov posebnega pomena (oboje brez programov Radiotelevizije Slovenija (v nadaljevanju: RTV SLO)).

Lokalni oz. regionalni radijski in televizijski programi  posebnega pomena so dopolnitev programov javne RTV SLO, katerih programi imajo prav tako status posebnega pomena v skladu z Zakonom o medijih (v nadaljevanju: ZMed). Oboji imajo podobne programske zahteve glede vsebin (informativne, izobraževalne, kulturne, športne vsebine, delež slovenske glasbe), skrbi za jezik ter ohranjanja narodne, narodnostne in kulturne identitete. Mediji z nacionalno pokritostjo, ne glede na status izdajatelja, zato ne morejo nadomestiti njihovega dela, čemur pritrjujejo tudi določbe ZMed. 

Trenutno stanje v gospodarstvu se močno odraža tudi pri pridobivanju prihodkov prej omenjenih izdajateljev na trgu, še posebej na radijskem trgu in v lokalnem okolju. Prihodki izdajateljev radijskih programov posebnega pomena se namreč zmanjšujejo iz leta v leto, izguba se povečuje, medtem ko se prihodki radijskih mrež, in tudi dobički, povečujejo. Ob tem se zmanjšuje tudi obseg sofinanciranja na javnih razpisih, obveznosti glede programskih vsebin pa ostajajo po zakonu  nespremenjene. Velja še omeniti, da imajo izdajatelji programov posebnega pomena (brez RTV SLO) približno toliko zaposlenih kot vsi ostali radijski programi (brez RTV SLO) skupaj.

Dejstvo je, da je leta 2012 javni zavod RTV SLO prejel za svoje delovanje kar 75 % vseh javnih sredstev, namenjenih financiranju medijskih vsebin. Poleg tega je bil delež iz naslova RTV prispevka skoraj 70 % vseh prihodkov, 10 % prihodkov pa je bilo pridobljenih iz naslova oglaševanja. Za primerjavo: Izdajatelji radijskih programov posebnega pomena so v letu 2012 morali pridobiti na vedno bolj osiromašenem oglaševalskem trgu skoraj 90 % prihodkov, medtem ko so le dobrih 10 % prihodkov pridobili na rednem letnem javnem razpisu ministrstva, pristojnega za medije. Razlika v strukturi prihodkov je torej več kot očitna. In to kljub dejstvu, da oba subjekta, tako RTV SLO kot lokalni oz. regionalni programi posebnega pomena izvršujejo javni interes.

Treba je še opozoriti, da se omenjena javna sredstva na rednem letnem javnem razpisu zmanjšujejo iz leta v leto, četudi ZMed v tretjem odstavku 4.a člena določa, da se "...za razvoj programskih vsebin radijskih in televizijskih programov s statusom lokalnega, regionalnega in študentskega oziroma nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa nameni vsota, ki ustreza vrednosti 3 % zneska prispevka za programe RTV Slovenija, ki je bil zbran v preteklem letu ...". 

V letu 2013 so se sredstva na javnem razpisu v primerjavi z letom 2011 več kot prepolovila. V istem letu so se sredstva na javnem razpisu za tiskane in druge medije v primerjavi z letom 2012 celo povečala za 16 %, za programe posebnega pomena pa  zmanjšala kar za 37 %! Leta 2011 je bilo za programe posebnega pomena na razpisu razdeljenih 2.275.950,18 evrov, leta 2013 pa po podatkih Ministrstva za kulturo zgolj 1.080.000 evrov. Iz tega izhaja, da določila ZMed niso bila spoštovana, izdajatelji programov posebnega pomena pa so bili s tem oškodovani. 

Resolucija o Nacionalnem programu za kulturo 2014 - 2017 sicer prinaša nekaj zanimivih predlogov, kako dolgoročno urediti sofinanciranje priprave programskih vsebin programov posebnega pomena na lokalni in regionalni ravni. A na uresničitev predlogov (analiza, strategija, zakonske spremembe) bo očitno treba še kar nekaj časa počakati, saj je Resolucija trenutno v postopku obravnave v Državnem zboru RS, je zapisala Jasmina Opec. 

Vendar so razmere izjemno zaostrene že sedaj in se poslabšujejo iz meseca v mesec, zato je prihodnost lokalnih in regionalnih medijev posebnega pomena, ki so nujni za obveščenost in skladnejši regionalni razvoj Slovenije, zelo negotova. Če bodo iz medijev, ki imajo sedež izven treh največjih mest v državi, izginile lokalne oz. regionalne vsebine, jih ne bo pripravljal nihče več. Priprava tovrstnih vsebin je namreč primerjalno dražja kot priprava komercialnih vsebin, zato je zadostno sofinanciranje tovrstnih medijev posebnega pomena iz javnih sredstev nujno. Upoštevati je namreč treba lokalne, geografske, nacionalne in narečne posebnosti, da ohranimo jezik, kulturno dediščino in tako prispevamo k enakomernejšemu razvoju države. S tem pa bi prispevali tudi k ohranitvi delovnih mest za mlade, izobražene in druge, ki želijo delati v teh okoljih.

Foto. Siol.net

Opecovo je zato zanimalo sledeče:

1. »Ali so v Predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2014 in Predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2015 pri proračunskem uporabniku Ministrstvo za kulturo zagotovljena sredstva v višini 3 % RTV prispevka za redni letni javni razpis za sofinanciranje programskih vsebin programov posebnega pomena oz. razvoj njihovih vsebin, torej v skladu s tretjim odstavkom 4.a člena Zakona o medijih (ZMed)? V kolikor niso, me zanima, kako boste zagotovili izvajanje tretjega odstavka 4.a člena ZMed? Na podlagi ZMed bi po lastnem izračunu znesek sofinanciranja za leto 2014 znašal 2.758.250 evrov, kar ustreza  trem odstotkom zbranega RTV prispevka v letu 2012 (91.941.678 evrov; vir: Letno poročilo RTV SLO za leto 2012).
2. Ali že imate oz. boste pripravili analizo ter strategijo za sofinanciranje programskih vsebin radijskih in televizijskih programov s statusom lokalnega, regionalnega in študentskega oziroma nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa iz javnih sredstev, vključno s pripravo normativov in standardov?
3. Ali se predvideva sočasna priprava in sprejetje sprememb Zakona o medijih in sprememb Zakona o Radioteleviziji Slovenija, s katerimi bi se določil sistemski vir za sofinanciranje programskih vsebin programov posebnega pomena na javnem razpisu (npr. 3 % RTV prispevka kot minimalno osnovo za ohranitev lokalnih in regionalnih vsebin v RTV programih posebnega pomena)?
4. Zanima me tudi, na kakšen način se lokalnim in regionalnim programom posebnega pomena nudi tehnična podpora OE RTV Slovenija Oddajniki in zveze, kot je opredeljena v sedaj veljavni zakonodaji, ter kako poteka programsko sodelovanje omenjenih programov posebnega pomena z Radiotelevizijo Slovenija.«