Murskosoboški gimnazijci o nasilju in stereotipih

Prejšnji teden je na Gimnaziji Murska Sobota v sklopu dnevov drugačnega učenja potekala delavnica in predavanje za dijake 2. letnikov.

Dijaki so se seznanili s tematiko nasilja, predvsem medvrstniškega, in na delavnici izkusili, kako delujejo stereotipi.

Krog nasilja je potrebno prekiniti

Področje nasilja jim je predstavila Tina Vukan, regijska koordinatorka za preprečevanje nasilja v družini. Vukanova je dijake uvodoma »soočila« z izkustveno situacijo, pri čemer so se dijaki morali zaplesti v verigo in s pomočjo štirih rešiteljev »odvozlati« živo verigo. Na enak način deluje tudi krog nasilja, pri čemer je za rešitev potrebna zunanja intervencija. Žrtvam nasilja in nasilnežem je zato potrebno pomagati.

Kaj je nasilje?

Pri nasilju gre za naučen vedenjski vzorec, ki je nedopusten in kazniv, zanj je v celoti odgovoren povzročitelj, nikoli žrtev, pri slednjih pa pušča hude in dolgotrajne posledice.

Nasilje v družini

Dijaki so se na predavanju podučili, da je nasilje v družini vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oziroma zanemarjanje družinskega člana (žrtve) ne glede na starost,  spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja. Nasilje v družini (oz. odnosu) je izrazito neenakovreden odnos.

Nekajsekundno nasilje pusti posledice za celo življenje

Tina Vukan je dijake še posebej opozorila na pojave medvrstniškega nasilja, pri čemer gre za  namerno, ponavljajočo uporabo katerekoli od oblik nasilja povzročitelja nad drugim otrokom/mladostnikom podobne ali enake starosti. Pri tem velja opozoriti, da si medvrstniško nasilje ljudje zapomnijo za vse življenje. Raziskave kažejo, da nek posamezen dogodek nasilja traja nekaj sekund oz. približno pol minute, posledice pa celo življenje.

Med povzročitelji fizičnega nasilja prevladujejo fantje

Obseg oz. pogostost medvrstniškega nasilja je težko nedvoumno izmeriti, raziskave pri nas in v svetu kažejo, da je med otroki in mladostniki več kot 20 odstotkov takih, ki so žrtve medvrstniškega nasilja, povzročiteljev nasilja pa je okrog 12 odstotkov. Med povzročitelji fizičnega nasilja prevladujejo fantje, povečuje pa se tudi odstotek deklet, ki trpinčijo sovrstnike oz. sovrstnice (prevladuje verbalno, psihično in socialno nasilje ter nasilje preko interneta).

Nasilje praviloma izvira iz zaprtosti do sebe in drugih, nestrpnosti, nespoštovanja, predsodkov, stereotipov in stigmatizacije. Povezano je z nerazumevanjem sebe in drugih ter nepostavljenimi ali nejasnimi pravili.

Spravljajo se nad šibkejše

Žrtve nasilja so največkrat tisti mladostniki, ki so zaznani kot bolj ranljivi (manj samozavestni, s šibkejšimi socialnimi veščinami), tisti, ki jih vidijo v posebni poziciji (učiteljevi ljubljenci, ter tisti, ki se močneje razlikujejo od vrstniške skupine – to so bolj ali manj uspešni vrstniki), pripadniki manjšin, otroci s posebnimi potrebami …  Tudi mladostniki z drugačno spolno usmerjenostjo so zaradi svoje različnosti pogosteje žrtve nasilja.

Opazovalci so zelo pomembni

Pomagati je potrebno tako povzročiteljem, in sicer tako, da jim pomagamo spremeniti obnašanje, žrtve pa je potrebno zaščititi in krepiti. Opazovalce (priče) spodbujamo, da spregovorijo o nasilju. Ta skupina mladostnikov je najpomembnejša, saj vidijo, kaj se dogaja in lahko prevzamejo dve vlogi, ali spodbujajo in navijajo, ko je nekdo žrtev, ali pa preprečujejo nasilje tako, da ustavijo in izpostavijo dejanja nasilnežev. Pri tem je potrebno razbiti stigmo, predsodke in stereotipe.

Na delavnicah izkusili, kako delujejo in nastajajo stereotipi

V drugem sklopu drugačnega učenja so dijaki sodelovali na delavnicah o delovanju stereotipov, ki jih je vodila Ana Čemažar iz Amnesty Slovenija. Tako so se lahko skozi različne primere na lastni koži prepričali, kako nastajajo stereotipi in kakšen vpliv imajo na naše predstave o določeni skupini ljudi.

Foto: Gimnazija Murska Sobota