Foto: V Beltincih lovijo s sokoli

Dopoldne je bila svečana otvoritev tretjega lova s sokoli, ki bo trajal dva dni. Poleg lastnikov ptic ujed iz Slovenije, ki se bodo merili v lovu, so se jim pridružili tudi avstrijski kolegi.

Beltinci že tretje leto zapored gostijo sokolarjenje, ki ga organizirajo Slovenska zveza za sokolarstvo in zaščito ptic ujed, Sokolarsko društvo Pomurje, Zavod za turizem in kulturo Beltinci, sodelujejo pa tudi ostala društva iz občine in občina sama. Tako je prisotne tekmovalce in zbrano množico, ki je občudovala mogočne ptice, pozdravil novi župan dr. Matej Gomboši. V kulturnem programu so nastopili lovski rogisti, kvartet Slavček in Radenska konjenica.

V Prekmurju so idealne razmere za sokolarjenje in lov

»Sokolarjenje je v Sloveniji znova oblika lova, ki je zakonsko urejena. V Sloveniji je dovoljeno loviti ptico ujedo, vendar mora posamenik, ki izvaja to obliko lova, imeti opravljen lovski in sokolarski izpit. Lovimo lahko izključno z domorodnimi vrstami, kar pomeni s tistimi vrstami, ki jih v Sloveniji najdemo tudi v naravi,« je dejal predsednik Slovenske zveze za sokolarstvo in zaščito ptic ujed Roman Savič in dodal, da nimajo ptic ujed samo za lov, ampak se te ptice trudijo ohraniti tudi v naravi.

Na današnjem dogodku smo videli enajst ptic ujed, med katerimi so bili kragulji, sokoli selci in stepski sokol. »V Prekmurju so idealne razmere za sokolarjenje kot lov nasploh, z izredno velikim staležem male divjadi, zlasti fazanov in jerebic, kar je po Evropi že prava redkost,« je še povedal Savič.

O zgodovini sokolarjenja na Slovenskem

Začetki sokolarstva na slovenskem segajo v 13. stoletje na območju današnje Škofje Loke, ko freisinški škof svojemu lovskemu mojstru že takrat dovolil lov s kragulji in skobci. O dobro razvitem sokolarstvu na Loškem priča tudi freska Sveta nedelja na pročelju cerkve v Crngrobu nedaleč od Pevna. 

Sokolarjenje (Janez Vajkard Valvazor) druga polovica 17. stoletja

Potrebno je omeniti tudi lovski zakon Dravske banovine, ki je stopil v veljavo leta 1936 in dovoljeval lov s ptico ujedo v Sloveniji vse do leta 1960. Povojni lovski zakon sokolarjenja ni več omenjal, čeprav obstajajo dokazi, da so posamezniki tudi v tem obdobju šolali ujede in lovili z njimi.

Več fotografij si oglejte v spodnji galeriji!