Darja Roškar: »Dober vodja mora poznati svoj kolektiv«

Darja Roškar je vodja izobraževanja na Ljudski univerzi v Gornji Radgoni, nikoli ni bila pristaš avtoritativnega vodenja. Meni, da mora dober vodja poznati sposobnosti in lastnosti svojih sodelavcev in se tudi sam čemu odreči, preživeti kak popoldan v službi, saj je vedno dobrodošlo, če delaš z vzgledom.

Rodila se je leta 1973 v Mariboru, obiskovala je Osnovno šolo Gornja Radgona, nato je šolanje nadaljevala na 3. gimnaziji v Mariboru, po končani gimnaziji pa se je vpisala na Pedagoško fakulteto, in sicer smer nemščina in sociologija. Diplomirala je leta 1999, v istem letu se je zaposlila na OŠ Gornja Radgona kot učiteljica podaljšanega bivanja, že naslednjo leto pa je poučevala na zasebni šoli za tuje jezike v Lenartu. Kasneje je bila njena karierna pot zelo pestra, poučevala je na različnih osnovnih in srednjih šolah, tri leta na Srednji ekonomski šoli Murska Sobota, kasneje tudi na osnovni šoli v Beltincih, pa tudi na osnovni šoli na Kapeli in na zadnje na osnovni šoli v Gornji Radgoni. Vmes se je tudi zgodilo, da je bila brez zaposlitve, takrat je odprla s.p. za poučevanje nemščine, večinoma je šlo za tečajne oblike, leta 2011 pa se je zaposlila na Ljudski univerzi Gornja Radgona kot organizatorica izobraževanja.

Avtoritativni način vodenja ne prinaša rezultatov

Imajo zelo majhen kolektiv, Ljudska univerza Gornja Radgona se je nedavno preimenovala v Javni zavod knjižnica Gornja Radgona in so sestavljeni iz dveh enot; iz občinske knjižnice in izobraževanja. Izobraževanje je postalo enota knjižnice, tako da je na izobraževanju trenutno redno zaposlena samo ona. Imajo v.d. direktorico, v kratkem pričakujejo, da bo izšel razpisa za direktorja. Kar se tiče samega načina poučevanja, nikoli ni bila pristaš avtoritativnega načina, saj meni, da ne prinaša dovolj rezultatov, vedno je bila zelo vesela nekih idej, ki so prihajale od zunaj oz. dopuščanja svojega mnenja.

Dober vodja mora poznati svoj kolektiv

S sodelavci imajo sproščen odnos, velikokrat gre za sodelovanje med obema deloma zavoda, med izobraževanjem in knjižnico, predvsem kadar organizirajo različne prireditve za občane, odrasle, otroke in mladino. »Zelo dobro se razumemo in skupaj sodelujemo, vemo kdo kaj lahko prevzame, tako da gre za dogovarjanje, trdo delo in preživete popoldneve v službi. Kot organizator izobraževanja se velikokrat srečujem z vodji različnih podjetij v lokalnem okolju in tukaj zelo prav pridejo izkušnje, ki si jih človek nabere tekom zaposlovanja. Imeti moraš nek posluh, tako za delodajalce, kot za iskalce zaposlitve. Delodajalcem pomagamo tako, da jim priskrbimo kakšen kader, ki ga iščejo, na drugi strani pa iskalcem zaposlitve pomagamo do različnih izobraževanj in na ta način do boljših možnosti pri iskanju službe.« Meni, da mora dober vodja poznati  sposobnosti posameznim sodelavcev, da ve razvrstiti delo, glede na vrsto dela, ki ga izvajajo. »Vsak ni za vse, zato je pomembno, da dober vodja pozna lastnosti sodelavcev, da zna razporediti delo in ne prevzame vsega sam, saj je delo potem boljše tudi organizacija je boljša in učinek večji.«

Vedno je dobrodošlo, če delaš z vzgledom

Meni, da se kot vodja moraš velikokrat čemu odreči, svojemu prostemu času, veliko popoldnevov in večerov preživeti tudi v službi. V popoldanske času vodi tudi tečaje nemščine, ob petkih organizirajo različne prireditve za občane, povabijo različne goste, organizirajo počitniške delavnice za otroke, tako da na ta način, da tudi sama preživi veliko časa v službi, daje dober vzgled tudi navzven. Pravi, da glede na to, da so javni zavod, so velikokrat pod drobnogledom, tako občine, kot tudi občanov. »Ravno z dobrim zgledom pridobimo kakšnega kandidata za izobraževanje.«

Treba je imeti širok spekter znanja, ki ga pridobiš z leti in izkušnjami

Je mnenja, da moraš kot vodja izobraževanj imeti pregled nad celotnim izobraževanjem in novostmi, ki se pojavljajo, saj se izobraževalni sistem iz leta v leta vedno spreminja. »Posluh je treba imeti tudi za lokalno okolje in pravi čas opaziti določene vzgibe v samem okolju, sodelovati z določenimi akterji, tako z delodajalci, zavodom za zaposlovanje in s samimi kandidati ter prisluhniti njihovim željam.« Pravi, da ima Ljudska univerza Gornja Radgona že neko dolgo tradicijo, predvsem iz izobraževanja odraslih, otrok in mladine. Zadnji dve leti že tradicionalno izvajajo poletne počitniške delavnice, ki so zelo številčno obiskane. Prejšnje poletje so gostili 22 otrok, od prvega do četrtega razreda. Drugače pa se ukvarjajo s formalnim izobraževanjem, izobražujejo kandidate za poklice ekonomski tehnik in trgovec. Veliko imajo tudi neformalnih oblik izobraževanja, to so različne vrste in stopnje računalniških tečajev, zelo pester izbor jezikovnih tečajev, likovne delavnice in tudi plesne delavnice za otroke in odrasle.

Ljudje se zavedajo pomembnosti znanja

Zaradi finančne in gospodarske krize se ljudje najprej odrečejo nekim stvarem, ki so mogoče drugega pomena, vendar pravi, da velikega upada pri njih ni, saj se ljudje zavedajo pomembnosti znanja. Imajo veliko ljudi, ki prihajajo, da bi se naučili nemškega jezika, saj si bodo tako lahko v sosednji Avstriji lažje poiskali delo. V veliko pomoč so jim bili projekti, ki so jih vodili preko Ministrstva za šolstvo in Evropskega socialnega sklada, na katere so se prijavljali preko javnih razpisov. Ti programi so bili za občane, otroke in mladostnike brezplačni. Tako da na ta način omogočajo večjemu številu ljudi možnost izobraževanja, drugače pa ceno prilagodijo trenutnim razmeram in dajejo možnost plačila na več obrokov.

Veliko bolje se počuti v razredu ali predavalnici, kot pa v pisarni

»Prej nikoli nisem delala v pisarni in sem vedno rekla, da nisem pisarniški človek in še vedno menim, da nisem. Veliko bolje se počutim v razredu ali predavalnici, ampak to je moje delo, sem se prilagodila, včasih tudi moram iti na teren, kadar iščemo potencialne kandidate za izobraževanje. Pisarna  je sicer moj delovni prostor, veliko prijetneje pa se počutim v predavalnici.«