FOTO: Z antičnim simpozijem v čas velikih modrecev

V soboški knjižnici je z zanimivim filozofskim predavanjem ali z bolje rečeno sodobnim antičnim simpozijem mag. Marko Ogris poslušalce popeljal v čas antične Grčije in predstavil iskalce ali ljubitelje modrosti.

Za čas antične Grčije štejemo čas od približno 1000 pr. n. št. do obdobja helenizma. Grška filozofija je nastala iz mešanice mitologije, misticizma, matematike in vznemirljivega spoznanja, da s tem svetom nekaj ni v redu. »Prvi grški filozofi so živeli v zavidljivih, pa tudi skrajno nevarnih razmerah. Nič nenavadnega ni bilo, če so veliko kulturo nenadoma napadli in povsem izbrisali iz zemljevida. Kar niso uničile vojne, je pogosto opustošila narava. Epidemije so napadale mesta kot tiha armada,« je povedal Ogris.  V svetu, v katerem je človek obvladoval tako malo stvari, pravi Ogriz, je imel pojem usode pomembno vlogo. Toda, medtem ko so ljudstva pred Trojo in še v času Homerja pripisovala usodo odločitvam bogov, so filozofi v 6. st. pr. n. št. iskali temeljni red stvari, nekakšno stalno in razumljivo podlago obstoja. Ogris te filozofe imenuje iskalci oz. ljubitelji modrosti, ki so iskali vednost, ki ni bila mitologija. Vednost, ki bi bila onstran bogov.

Obstoj temeljne logike

Religija je odprla pot k onstranstvu za tisoče let, toda šele filozofija je v njem zahtevala red, je pojasnil mag. filozofije Marko Ogris. Namesto muhavosti in strasti bogov so morala vladati načela. Torej, namesto očitne negotovosti usode je moral obstajati logos, nekakšen um ali temeljna logika. Logos je bil temeljni pojem grške filozofije in označuje tako besedo kot mero. Etični nauk iz te zveze vidi dobro v znanju, ki je plod raziskovanja. Prav po tem začetku filozofske in znanstvene tradicije se zahodna civilizacija loči od drugih velikih civilizacij sveta. Ogris je pojasnil tudi izvor filozofije: »Očaranost nad tem, da človek reče, jaz sem, je izvor filozofije.«

Človek kot žival, ki hoče biti človek

Ogris se je med predavanjem vrnil v daljno preteklost, v čas evropskega pračloveka. »Fascinantno je to, kako se je primatom povečal volumen možganov. Otroku rastejo možgani do dvajsetega leta starosti in ti možgani so danes pri človeku trikrat večji kot 3 mio. let nazaj. Človek je izjemen po tem, da je žival, ki hoče biti človek. Zato vsaj od antike naprej sploh ni samoumevnega odgovora na vprašanje, kaj je človek oz. kako se človeštvo ustvarja,« je dejal Ogris. Res je, da človek bolje ustvarja razum, toda na splošno nam gre vsem za isto stvar, tako pravi Ogris: pridobivanje hrane, spolnih partnerjev, zaščito družine, spremembo družbenega položaja in obrambo svojega ozemlja. Aristotel je bil prvi, ki je poskušal definirati bistvo človeka, v knjigi Politika govori o človeku kot »zoon politikon«, živali, ki ima besedo in živali, ki ima smeh.

Prvi grški filozofi

Prvi grški filozofi so bili prebivalci Mileta v Mali Aziji. Prebivalci Mileta so zlasti iz perzijske kulture dobili idejo o enotnosti kozmosa in lepoti matematike, sprejeli pa so tudi nekatere religiozne ideje. Za prve grške filozofe sta bila zelo pomembna enotna teorija kozmosa – kozmologija in poseben položaj matematike kot ideala spoznanja. Poslednjo realnost je bilo mogoče razumeti na podlagi nekaterih temeljnih načel. Številne vodilne misli grške filozofije pa tudi zanimanje za pojem geometrije in duše so prišli iz Egipta. Zato tudi avtorja Higgins in Solomon v delu Kratka zgodovina filozofije pravita, da »grškega čudeža ne gre razumeti kot imenitnega začetka, temveč kot vrhunec dolge zgodbe, katerega začetka ne poznamo«. 

Več fotografij v spodnji galeriji ...