Z literarnim večerom o pomenu svetih znamenj za človeka

V petek 25. 10. je v večnamenski dvorani Občina Sv. Andraž v Sl. Goricah potekal literarni večer, v katerem je Andrej Omulec, sicer mag. zakonskih in družinskih študij, predstavil knjigo z naslovom »500 let gradnje cerkve Sv. Andraž v Vitomarcih. V knjigi, ki bo izšla konec novembra, s svojim soavtorjem Edvardom Kupčičem predstavlja zgodovino gradnje cerkve, predvsem pa osvetljuje zgodovino postavitev  svetih znamenj ter psihološke razloge, zakaj človek pravzaprav postavlja Sv. znamenja, ki so po njegovem pričevanju dokaz, da smo ljudje v osnovi religiozna bitja ter hrepenimo po nečem višjem.

Andrej Omulec, mag. zakonskih in družinskih študij, sicer delujoč tudi kot družinski terapevt, je več let podrobneje raziskoval Sv. znamenja v omenjeni občini, v kateri je kar 18 kapel ter 5 križev. Plod njegovega raziskovanja je nastala knjiga z naslovom »500 let gradnje cerkve Sv. Andraž v Vitomarcih«, ki je posvečena istočasno obletnici gradnje cerkve, bogate kulturnozgodovinske  dediščine občine.

Na literarnem večeru se je sprva njegov soavtor Edvard Kupčič dotaknil zgodovinskih prelomnic pri nastanku cerkve, katere začetki segajo daleč nazaj v čas Keltov in Ilirov ter pozneje 30 drugih ljudstev, ki so prehajali področje Vitomarcev. Kupčič je osvetlil posamezne zgodovinske prelomnice, kot je med drugim l. 1513, začetek gradnje cerkve ter uradna postavitev župnije l. 1700.

Kot je povedal na začetku Omulec, se je za pisanje knjige odločil, ker o svetih znamenjih na tem območju do sedaj ni bilo dosti napisanega ter bi bila škoda, če bi se zgodovina in pomen teh znamenj pozabil. Raziskovanje svetih znamenj je potekalo kar nekaj časa, saj je bilo treba zbrati vse možne podatke o posameznem svetem znamenju, raziskava pa je potekala predvsem preko ustnega izročila, treba pa je bilo tudi preveriti, če o tem obstaja že kaj napisanega.

Avtor je z raziskovanjem svetih znamenj in kapel želel človeku predvsem osvetliti, da smo v osnovi religiozna bitja in kot taka hrepenimo po nečem višjim, kar je dokaz prav postavljanje svetih znamenj v naši zgodovini, pogosto prav ob pomembnih in hudih zgodovinskih trenutkih. »Človek je v osnovi religiozno bitje in mimo tega dejstva ne moremo pa če smo še tako zavzeti ateisti. Zato je človek skozi vso njegovo zgodovino prosil oz. se obračal na nekaj presežnega. Tako je pri nas kristjanih to pomenilo obrniti se na Boga. Ljudje so sveta znamenja pretežno postavljali v znak zahvale ali v znak prošnje, zato so se obračali na svetnike, Jezusa ali Marijo, slednja ima na našem področju res veliko lepih znamenj. Ljudje so se na Marijo obračali zaradi njene brezpogojne materinske ljubezni, na katero se lahko vedno zanašamo, to pa psihološko predstavlja večno zavetje pri materi, ki brezpogojno ljubi in nikoli ne obupa nad svojim otrokom pa naj si bo še tako zabredel v stisko. Zato je Marija lahko ideal matere nasploh,« je med drugim povedal, dodal pa še, da nam v hudih trenutkih vedno znova dajo neko upanje, ki je v današnjih kriznih časih še kako pomembno.

Beseda je stekla tudi o problematiki odkritega nepriznavanja vere Slovencev, ki se po avtorjevih besedah posebej kaže v današnjih kriznih časih ter ima za posledico izgubljeno stanje, v kakršno smo zabredli. »Pri nas je komunizem, ki je leta bil vpet v naše življenje, napravil veliko škode za človeka, to ne velja samo na področju vere, ampak nasploh na vseh področjih človekovega doživljanja. Tako smo Slovenci razdeljeni na več struj, kjer so si razmišljanja čisto nasprotna in ljudje niso povezani med seboj, zato se z nami lahko dela kar se komu zazdi. Saj ljudem, ki med seboj niso povezani, lahko vladaš in z njimi delaš točno te stvari, kot jih dela naša politična struja, ki v bistvu dela samo zase. Ljudje so izgubili kompas, zato je pomembno, da se začnejo določene stvari odvijati v pravi smeri, se pravi v smeri vrednot, ki pa niso materialistične, ampak vrednote človeka, to so vrednote, ki so vpisane v vsakega posameznika. Ljudje bodo napredovali in lažje zaživeli le na način, da se bodo povezovali med seboj, saj je le odnos tisti, ki nas bo rešil in nam dal novega upanja. Zato so tudi sveta znamenja dokaz odnosa do nečesa, česa v današnjem času manjka, odnosa in povezovanja v nečem višjem. To se kaže tudi v naši družbi, ki na vseh področjih tone tako na politični kot cerkveni ravni.« 

Vsako sveto znamenje ali kapela je nastalo ob kakem pomembnem, pogosto hudem zgodovinskem trenutku, zato ima vsako znamenje tudi v ozadju svojo zgodbo. Omulec je v svojih opisovanjih med drugim izpostavil Krambergerjevo kapelo, ki stoji v Slavšini, narejena pa je bila v 12. stoletju. Prvotno podoba kapele bi naj bila drugačna od današnje, Izročilo pa govori o boju med Slovani in Obri, kjer so  Slovani so na tem mestu premagali Obre s pomočjo čebeljih panjev, ki so jih metali na nasprotnike. Po zmagi so na tem mestu zapeli Slavo in od tod tudi ime kraja – Slavšina. Kapelo so postavili v spomin na zmago. Občina Sv. Andraž v Slovenskih Goricah sicer šteje 18 kapel in pet križev.