Pomurski poslanci: »Moramo zmanjšati primanjkljaj, vendar ne z novimi davki«

Jožef Horvat, Branko Ficko in László Göncz so za naš portal izrazili svoje mnenje o letošnjih protestih, ali lahko dosežejo vidnejše rezultate in zakaj niso bili tako množično obiskani kot lani, kljub temu da nezadovoljstvo z vladnimi ukrepi med državljani narašča. Zanimalo nas je tudi, če se strinjajo z novimi davki in zakaj za zmanjšanje javnega dolga  dodatno obdavčiti državljane, ki so že zdaj na robu revščine.

Jožef Horvat: Lanski protesti so bili politično motivirani

Meni, da moramo v Sloveniji spoštovati 42. člen slovenske ustave, ki zagotavlja pravico do mirnega zbiranja, do javnih zborovanj in do svobodnega združevanja. »Lanski protesti, ali bolje rečeno njihovi organizatorji so dosegli svoj namen. Ta je bil: odstraniti desno vlado, ki jo je vodil Janez Janša, za začetek pa še mariborskega župana Franca Kanglerja, ki je takrat še pripadal SLS. Vprašajmo pa se, kaj imamo eno leto po protestih v Mariboru in kaj imamo eno leto po protestih v Sloveniji. Imamo drugega župana mesta Maribor in imamo novo vlado Alenke Bratušek. Ljudje pa živijo slabše kot pred enim letom. Lahko torej logično sklepamo, da so lanski protesti bili izrazito politično motivirani in da je šlo za zaustavljanje desnice.« Poudaril je, da je eden od ključnih vzrokov za lanske proteste bil Zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank (ustanovitev t. i. slabe banke). Ta namreč tudi določa, da se razkrijejo odgovorne osebe, ki so omogočile izpraznjenje bank. To dokazuje s tem, da Parlamentarni preiskovalni komisiji za ugotavljanje zlorab v slovenskem bančnem sistemu, katere član je tudi sam, praktično niso na voljo nobeni podatki. Pravi, da Uroš Lubej ne more biti vodja slovenskih vstajnikov, ker zagovarja nedemokratične metode, torej zavaja množice in sili v nek novi nedemokratični družbeni sistem. Zahteva odstop kar vseh zakonito in legitimno izvoljenih predstavnikov ljudstva, torej tudi tistih, ki jim ne moremo nič očitati. Meni, da Lubej ne mora odločati, kdo bodo predstavniki ljudstva, kdo bo župan v Mariboru in Ljubljani ter kdo bo predsednik(ca) vlade. O tem odločajo in bodo odločali ljudje na volitvah tako dolgo, dokler bomo imeli v Sloveniji demokracijo.

Nova Slovenija ostro nasprotuje novim davčnim obremenitvam državljanov. V času Alenke Bratušek in njene koalicije (PS, SD, DL, DeSUS) smo državljani dobili:

-       občutno zvišano stopnjo DDV (iz 20  % na 22 %, iz 8,5 % na 9,5 %),

-       podjetja bodo plačevala višji davek na dohodek, kot je to sprejela prejšnja koalicija,

-       v letu 2014 bo višja dohodnina, pravi šok bodo doživeli dnevni migranti, predvsem državljani Pomurja, ki so dobili delo v Avstriji,

-       do 10 % povišan katastrski dohodek,

-       višje cene vinjet,

-       interventni zakon (novela ZZVZZ),

-       grozi pa še nedomišljen davek na nepremičnine.

Njihova stranka se zavzema za ukrepe, s katerimi bi spodbujali gospodarski razvoj in nova delovna mesta, predvsem za mlade. Meni, da bo edino to dolgoročno zagotavljalo stabilnost pokojninske in zdravstvene blagajne, saj so to delale vse države v EU, ki danes beležijo gospodarsko rast, Slovenija pa je edina država, ki še vedno beleži globoko recesijo.

Branko Ficko: Država mora zmanjšati primanjkljaj, saj je to obljubila Bruslju

Po njegovem mnenju so protesti ljudi na ulicah legitimni, potrebno jih je spoštovati, vprašanje pa je doseganje ciljev oz. rezultatov. Za lanske proteste pravi, da so bili množični in specifični, v Mariboru so odstavili Kanglerja zaradi radarjev, ostali, ki pa so bili namenjeni Janševi vladi in tajkunom, pa svojega cilja niso dosegli, saj vlada ni padla zaradi protestov. Meni, da letošnji protesti niso bili množični, saj niso bili organizirani s strani katere od opozicijskih ali novodobnih strank. Pravi, da imajo ljudje tudi druge oblike izražanja nezadovoljstva (civilne iniciative, društva, zbornice, sindikate itd) preko katerih lahko sodelujejo pri soodločanju v državi. Poudaril je, da država zaradi napak v preteklosti, nima druge izbire, dokler gospodarstvo ne zaživi, kot pa da zmanjša primanjkljaj, kot je to obljubila Bruslju. Imela je seveda še možnost na odhodkovni strani z zmanjšanjem: pokojnin,socialnih transferjev, javnega zdravstva, šolstva itd, je poudaril Ficko. Je pa mnenja, da davki dolgoročno sigurno ne bodo rešili države.

László Göncz: Dobro desetletje nakopičene težave se težko rešujejo od danes na jutri

Pravi, da protesti te jeseni kažejo na velike težave slovenskega gospodarstva, finančne situacije in družbe. »Žal se stanje v preteklih mesecih ni popravilo, kvečjemu se je kaj zakrpalo; kažejo se tudi vedno nove, še globlje sistemske težave. S protesti se opozarja na pereče težave (naj se jih udeleži veliko ali nekoliko manj državljanov), kar je pravilno in legitimno, če je v mejah demokratičnih norm. Oktobrski so  bili taki. S tem se problemi konkretno sicer težko rešujejo, vendar se daje nedvoumen signal, da vse skupaj teče krepko čez rob. » Prepričan je, da davčna zakonodaja prinaša zgolj "ad hoc" rešitve, ni celovitega sistemskega pristopa. Ima občutek, da žal še vedno prevladajo interesni lobiji, s čim se povzroča največ škode prav najbolj ogroženim slojem prebivalstva, določenim branžam obrtnikov in gospodarstvu. Z večino predlogov se osebno ne strinja.

Za mnenje smo povprašali tudi ostale pomurske poslance, vendar nam odgovora še niso posredovali.