Murskosoboški svetniki ostro proti odkupu zemljišča od Bisola

Na 21. redni seji Mestne občine Murska Sobota so se svetniki in svetnice odločili proti odkupu zemljišča, katerega so prodali podjetju Bisol. Največ razburjenja med svetniki in svetnicami pa je povzročilo srečanje vlade RS in Mestne občine Ljubljane, ki sta se med drugim dogovorile o prenehanju uporabe obstoječega Indeksa razvojne ogroženosti.

Svetnice in svetniki odločno proti odkupu zemljišča Bisola

Pri tretji točki dnevnega reda o predlogu Odloka o rebalansu proračuna Mestne občine Murska Sobota za leto 2013 je župan Anton Štihec podal predlog, da bi odkupili zemljišče, katerega so prodali podjetju Bisol. Direktor podjetja dr. Uroš Merc je na župana naslovil pismo, v katerem je obrazložil, da svojih načrtov o širitvi proizvodnje fotonapetostnih modulov ne bodo mogli izpeljati in se umikajo iz Pomurja. Razlog naj bi bila huda konkurenca, predvsem Kitajci, ki je z dumpingom onemogočila njihov razvoj. Še en razlog naj bi bila negostoljubnost slovenske države do gospodarstva. Podjetje je leta 2010 od občine odkupilo zemljišče v velikosti 5 ha za 1.050.000 evrov, podjetje je nato plačalo še komunalni prispevek v višini 250.000 evrov.

Župan je predlagal, da občina zemljišče odkupi za ceno en milijon evrov, razliko 300.000 evrov pa nameni za stroške kredita, katerega bi morali najeti. To bi zadostovalo za 6 let stroškov kredita. V tem času bi si občina prizadevala zemljišče prodati naprej, lahko tudi za višjo ceno, kot so ga prodali Bisolu (17 € m2, OBI, ki je v neposredni bližini, je plačal 75 € m2). Župan je omenil še, da je RRA Mura našla potencialnega kupca, ki pa rabi 12 ha površin. Občina jih ima le 7 ha, s temi 5 ha pa bi jih imeli zadosti. A za odkup bi se morala občina dodatno zadolžiti za 1 milijon evrov. Trenutno znaša njena zadolženost 286 € na prebivalca, po kreditu bi znašala okrog 379,5 €, to je 69% najvišje dovoljene zadolženosti. Za primerjavo je dal župan Gornjo Radgono, ki je zadolžena za 450 € na prebivalca.

Dušan Bencik: "Ta projekt nosi politično konotacijo."

Svetniki in svetnice so en za drugim odsvetovali odkup zemljišča in dodatno zadolževanje v teh negotovih časih, najbolj oster je bil Dušan Bencik iz Socialnih demokratov, ki je dejal, da je župan promoviral projekt Bisola, ki naj bi prinesel 700-800 delovnih mest in vložil 70-130 mio evrov, v času županskih volitev. "Kje smo danes? O projektu ne duha, ne sluha. Razblinil se je v prah, ostali pa so problemi. In te probleme naj bi reševali mi tukaj." Župan je odgovoril, da je bila njegova prednost pred Bencikom velika in da je "natolcevanje, da je bil ta projekt tisti, ki je ljudi prepričal, da glasujejo za župana kakor so glasovali, nizkotno", dejal je še, da ni on promoviral tega projekta, ampak investitor.

Prav tako so odsvetovali odkup zemljišča oz. poti ob Vrtnariji. Zato so najprej glasovali o tem, ali naj odkup prej omenjenih zemljišč sploh ostane v predlogu rebalansa. 16 glasov je bilo za to, da se odkup in zadolževanje umakne iz rebalansa, 8 jih je bilo proti. Nato so glasovali o samem rebalansu, vseh 25 prisotnih je bilo za sprejem predlaganega rebalansa.

Župan podal predlog o tehtanju odpadkov namesto obračunavanja po volumnu

V peti točki so obravnavali Odlok o podelitvi koncesije za zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov. V tej točki je župan predlagal tehtanje odpadkov, kar bi bilo bolj pravično. Sedaj občani in občanke plačujejo na volumen kontejnerja za smeti, smetišče pa smeti tehta glede na težo in ne na volumen, kar pomeni, da eni plačajo več kot dejansko proizvedejo smeti, nekateri pa manj. Zato je predlagal, da se doda pod merila za izbiro koncesionarja ugodnost - tehtanje za vsako gospodinjstvo. Svetniki in svetnice so se odločili, da o natančnih merilih in ponderiranju premislijo do naslednje seje.

Sprejeli so tudi drugo obravnavno o postavitvi novega Petrolovega bencinskega servisa ob križišču Poljske in Panonske ulice. Tam bo možna tudi prodaja in servis osebnih vozil.

Za Maximusom prostora za 18 bivalnih enot

Sprejeli so tudi osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za trgovsko cono Murska Sobota - zahod. S tem se načrtuje gradnja gradnja stanovanjskih stavb (samostojna hiša ali dvojček ali vrstna hiša), rekonstrukcija in dogradnja dostopne ceste ter ukinitev cestnega priključka dostopne ceste na gramozirano javno pot, ureditev utrjenih in zelenih površin. Poleg tega je s spremembami in dopolnitvami zazidalnega načrta načrtovana še gradnja priključkov na komunalno infrastrukturo, gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov ter ureditve zunanjih površin. Etažnost: največ K+P+1. Dopustna je medetažna zasnova. Klet se zaradi možnosti nastopa visoke podtalnice izvede v vodotesni bazenski izvedbi; tipologija: samostojne hiše, vrstne hiše ali dvojčki.

Sprejeli so tudi predlog Sklepa o vstopu Mestne občine Murska Sobota kot ustanoviteljice v Skupnost osnovnošolskih vzgojno-izobraževalnih zavodov Murska Sobota.

Vlada Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana tudi o deljenju evropske  pomoči

Nekaj več razburjenja je vnesla točka o srečanju vlade RS in Mestne občine Ljubljana. Na tem srečanju naj bi se sprejemalo sklepe le v dobrobit Ljubljane, kar jo privilegira in vodi v centralizacijo. Med drugim so na srečanju sprejeli nov pravilnik, ki bo omogočil prenehanje uporabe obstoječega Indeksa razvojne ogroženosti, v skladu z veljavnim Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Po obstoječi metodologiji je občinam Ljubljanske urbane regije pripadlo zgolj 2,67 odstotka vseh sredstev, namenjenih regijam. Dogovorjeni sta le dve regiji (vzhodna in zahodna). Rok izvedbe 30.9.2013, mag. Stanko Stepišnik, minister. S tem nikakor niso bili zadovoljni svetniki in svetnice, ki so dalj časa debatirali, tudi o tem ali ima sploh smisel debatirati, saj so izrazili skrb, da ne morejo kaj veliko storiti.

Na koncu so z rezultatom 14 za in dva proti izglasovali sklep, da mestni svet Mestne občine Murska Sobota protestira proti privilegirani obravnavi Mestne občine Ljubljana ter proti dogovarjanju vlade in Mestne občine Ljubljana glede na zapisnik srečanja dne 23. julija 2013, ter da se seznanijo s pravno podlago sprejetih sklepov na prej omenjenem srečanju.

Dodatno so na predlog Mitje Slavinca izglasovali še sklep, da Mestna občina Murska Sobota pripravi nabor razvojnih prioritet naslednjega razvojnega obdobja, ki jih pripravi mestnemu svetu v odločanje. Na tej osnovi si bodo svetniki, vsak po svojih močeh in skupaj, prizadevali, da bo ta razvojni program v čim večji meri udejanjen.

Glasovanje za novega urednika Soboških novin ponovno neodločeno

Sledile so kadrovske zadeve. Za ravnateljico Vrtca Murska Sobota je bila ponovno izglasovana Bernardka Marič. Prav tako so ponovno izglasovali mag. Natašo Meolic za direktorico Centra za socialno delo. Ponovno pa se je zapletlo pri izboru novega urednika Soboških novin. Na prejšnji seji je bil rezultat ob glasovanju za novega urednika Tadeja Buzetija 13 proti 13. Tudi tokrat je bilo glasovanje tajno, rezultat pa ponovno izenačen, 12 proti 12. V svet javnega zavoda OŠ IV so izglasovali Suzano Varga, Romea Vargo in Leo Friškič. V svet javnega zavoda OŠ Bakovci so izglasovali Jožico Viher, Aleksandro Grah in Renato Zver. V svet javnega zavoda Splošne bolnišnice Murska Sobota niso sprejeli Jolande Prelec Lainščak. Razrešili so članico javnega zavoda PiŠK Cvetko Hari in sprejeli novo, Matejo Trplan. Prav tako so razrešili člana javnega zavoda Pomurskih lekarn Alojzija Rousa in izvolili novega, Stanislava Jančara. Izvolili so tudi člane sveta za preventivno vzgojo v cestnem prometu: Tomaž Trajbarič, Miran Podojsteršek, Zdenko Čahuk, Nada Cvetko Török, Dejan Kuhar, Dejan Forjanič, Jože Veren, Jože Škrilec in Branko Gornjec.

Več fotografij v spodnji galeriji...

• OPPN BSMura-grafična podlaga na DOF - II. obravnava.pdf 2 MB