Jožek Horvat Muc: »Standardizacija romskega jezika je potrebna«

V dvorani Murska republika Hotela Zvezda v Murski Soboti je ob svetovnem dnevu romskega jezika, za katerega je bil razglašen 5. november, potekal simpozij z naslovom: »Romska literatura v Sloveniji«. Simpozija o romskem jeziku so se udeležili domači jezikoslovci, učitelji romskega jezika in literature, novinarji, politiki in pisatelji.

V nagovorih so udeležence simpozija nagovorili: predsednik Zveze Romov Slovenije mag. Jožek Horvat Muc, predsednica Sveta romske skupnosti RS dipl.soc.del. Janja Rošer ter direktor Urada za narodnosti mag. Stane Baluh. Jožek Horvat Muc je v nagovoru povedal, da v Evropi, kjer živi okrog 20 milijonov Romov, je romski jezik priznan kot uradni jezik, zato s svetovnim dnevom romskega jezika, opozarjajo na to, da je standardizacija romskega jezika potrebna, prav tako je potreben večji poudarek na razvijanju in ohranjanju romskega jezika. V številnih evropskih državah ima romščina priznan status manjšinskega jezika, med drugim v Avstriji, Nemčiji, Sloveniji, na Švedskem in na Madžarskem. V nekaterih pokrajinah, kot na primer v Makedoniji in na Kosovu pa ima romščina status tudi uradnega jezika. Obstajajo tudi evropske države, v katerih o romski literarni ustvarjalnosti ni sledu: nekdanja DDR, Turčija, Grčija, Portugalska, Nizozemska, Belgija in Norveška. Romska književnost je postala zgodovinsko dejstvo šele v 20. stoletju. Teme, ki jih obravnava romska književnost, so težave romske zgodovine in družbene eksistence, vprašanje identitete in holokavsta, literarne študije o romski književnosti.

Prvi literarni zbornik Lunin prstan je bil izdan dvojezično

Spregovoril je tudi o nastanku književnosti Romov na Slovenskem, ki se je začela pod okriljem Romani Union – Zveze Romov ter bila ustanovljena leta 1991 v Murski Soboti. Leta 1994 je skupaj z Jožetom Livijenom izdal prvi literarni zbornik Lunin prstan. Šlo je za zbirko pesmi, ki je bila izdana dvojezično, saj sta jo hotela približati tudi slovenskim bralcem. Od ostalih romskih literatov na slovenskih tleh je omenil še naslednje: Romeo Horvata- Popo, Slobodana Nezirovića, ki je med drugim pripravil izdajo romskih pravljic, Stanka Baranja - Muri, Imra Traja Brizani, ki je pripravil več knjig pesmi za otroke, Jelenko Kovačič, Mladenko Šarkezi, Marino in Madalina Brezarja, Bogdana Mikliča, Rajka Šajnoviča , Jožeta Livijena, Samanto Baranja in Jasmino Ahmetaj. Sam je napisal 20 knjig, najbolj pomembna se mu zdi knjiga Standardizacija romskega jezika, ki jo je napisal skupaj s profesorjem Rajkom Đurićem, kot dodatek k romskemu jeziku.

Jasmina Ahmetaj: Romska ženska se more postaviti za sebe

Na simpoziju se je predstavila tudi Jasmina Ahmetaj iz društva Terne Roma – Mladi Romi, ki je predstavila knjigo Dekle z bonboni. Napisala jo je skupaj s sociologinjo Marto Gregorčič. Knjiga je skoraj povsem avtobiografska, razen v dveh oziroma treh segmentih in neposredno spregovori o romski kulturi, običajih, navadah, ritualih in samoumevnostih, in sicer ne le iz perspektive dekleta, ki želi, da prepoznamo svet, v katerega je ujeta, pač pa tudi iz perspektive otroka, najstnice, ki želi, da bi se naši svetovi približali romskim svetovom, da bi postalo prehajanje med identitetami manj boleče, manj brutalno in manj nasilno. S knjigo, ki je kot nekakšno prvo pričevanje romkinje nasploh, sta avtorici hoteli približati bralcem svet, ki ga do zdaj niso ne poznali ne doživeli.

V nadaljevanju se je predstavil s svojo knjigo Romani čhib !? Džaja anglal ko dromo!/ Romski jezik!? Gremo na pot-od začetka!  še Haris Tahirović iz RD Anglunipe Ljubljana. Gre za učni pripomoček, ki ga je Tahirović napisal skupaj z sooavtorjem Cvetkom Tovornikom in se lahko uporablja za komunikacijo in osnovno razumevanje romskega jezika in njegove gramatične strukture in je tako rezultat večletnega napora, ki se izraža v organizaciji in realizaciji jezikovnih učnih delavnic o romskem jeziku, identiteti in zgodovini Romov. Sestavljen je iz 8 poglavij v romskem in slovenskem jeziku ter vsebuje 191 strani in bo kot tak omogočal lahkotno komuniciranje v romskem jeziku v vsakdanjem življenju. Tahirović je izpostavil problem pomanjkanja finančnih sredstev, saj Ministrstvo za kulturo nameni letno le med 300 do 1000 EUR za romsko literaturo in tako so lahko učni pripomoček izdali le v 25 izvodih.

Po zaključku simpozija je sledil ogled Evropskega muzeja romske zgodovine in kulture ter odprtje fotografske razstave »ROM JE V VSAKEM IZMED NAS!«, Romskega informacijskega centra Anglunipe iz Ljubljane.

Več fotografij v spodnji galeriji...