Polona Gjorek - geografinja, ki sledi svojim sanjam na področju ekologije

Pogovarjali smo se s Polono Gjorek, ki je pred kratkim odprla svojo samostojno dejavnost na področju prodaje ekoloških produktov. Sicer geografinja po izobrazbi, je sledila svojim sanjam. O stanju ekoloških produktov na trgu v Pomurju, o koristnosti uživanja hrane ekološkega izvora ter nekaj praktičnih nasvetov za zdravje...

Po izobrazbi ste geografinja, ampak nedolgo nazaj ste se odločila za samostojno poklicno pot – z odprtjem lastne trgovine z ekološkimi produkti, Trgovina Bioteka v Murski Soboti. Zakaj takšna odločitev in kaj vas je pripeljalo na to pot?

Da, končala sem študij geografije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, vendar v zelo neugodnem času za iskanje in pridobitev zaposlitve. Diplomanti družboslovnih smeri še toliko težje najdemo ustrezno zaposlitev. Ker nisem človek, ki bi doma sedel križem rok in imam svoje sanje, sem se odločila, da jih uresničim. Pri tem se držim načela Tonyja Gaskinsa:« If you dont build your dreams, someone will hire you to help build theirs«. Ker se ukvarjam tudi z jogo, ki oblikuje moj vsakdan in tudi življenjske navade, mi ekološki način življenja ni tuj. To seveda vključuje določeno vrsto prehrane, prehranska dopolnila in izogibanje določenim prehranskim produktom.

Torej ste se z ekološkim načinom prehranjevanja srečali preko joge?

Sicer sem se že v času študija geografije srečala z ekologijo, ko je bil predmet Varstvo geografskega okolja del predmetnika na fakulteti. Z odraščanjem sem izoblikovala svoje vrednote v smeri prijaznega ravnanja do okolja in predvsem do sebe. Lahko povem, da je tak način razmišljanja povezan z jogo. Ker se spoštujem, mi ni vseeno, od česa živim in delujem. Spoznala sem, da je pomembno poslušati svoje telo in opazovati, kaj ti le-to sporoča.

Marsikdo na žalost vpelje ekologijo v svoje poslovno področje, ker ga razume pogosto le kot tržno priložnost, ali celo kot trend, ne začuti pa resnično tega kot vrednoto in potrebo, po tem, da ohranimo svoj planet. Pri vas se zdi seveda drugače.

Trend, tržna priložnost ali kakorkoli že, dejstvo je, da prihaja ekološki način življenja v ospredje predvsem zaradi zdravstvenega vidika. Za to smo krivi mi, prebivalci Zemlje, ki smo jo izkoriščali v vseh možnih pogledih. Dolga stoletja nismo upoštevali njenih zakonitosti, lastili smo si prenekatere pravice, da lahko upravljamo z zemeljskim prostorom, živimi bitji, rastlinami. Pri tem smo seveda gledali samo na svoje koristi, na zaslužek, bolj ugodno in udobno življenje. Smo pa pozabili na nekaj zelo pomembnega, in sicer, da se vse vrača, vse je treba enkrat poplačati, na karmo. Nismo računali na to (predvsem zahodne kulture), da bodo naša dejanja nekoč pripeljala do tega, da bo potrebno  iskati pitno vodo, iskati neonesnažena območja za pridelavo hrane. Zavedam se posledic človeških dejanj, zato se trudim spoštovati okolje. Vedno je potrebno začeti pri sebi. S trgovino  želim ustreči tistim, katerih način življenja je podoben mojemu in se poslužujejo tovrstnih izdelkov. Ker ekološka ozaveščenost narašča, pa verjamem, da bo potrošnikov ekoloških izdelkov čedalje več.

Če se osredotočimo na Pomurje in zgolj na ekološko prehrano, le ta iz mnogih razlogov pri nas še ni zelo vpeljana. Mnogi pridelovalci se težko odločijo za prehod iz konvencionalne v ekološko pridelavo, kljub ugodnim pogojem kar se tiče zemlje. Vzroki so premajhna povezanost, majhne kmetije in neekonomičnost ter tudi podjetniška smelost, ki je tukaj primanjkuje ter ne nazadnje majhna kupna moč v Pomurju. Kakšne so vaše izkušnje na tem področju?

Prekmurje je zelo specifična regija. Smo zelo tradicionalni, težko vpeljujemo novosti v svoje življenje, ne tvegamo. Tako je tudi pri prekmurskih kmetih. »Zdaj shajam, zakaj bi se trudil, vlagal in tvegal, če lahko preživim«. Ampak ljudje bomo vedno potrebovalo hrano, zakaj ne bi ta bila zdrava, brez posledic kemičnih posegov na njo. Verjamem pa, da veliko k vztrajanju pri konvencionalni pridelavi pripomore birokracija, papirologija, ki je marsikdaj, po nepotrebnem, preveč zapletena in predvsem zelo obsežna.

Sama podpiram domačo pridelavo, čim več pridelajmo doma, poznajmo izvor naše hrane.Kar se tiče kupne moči, se mi zdi, da Pomurje ne zaostaja za ostalimi slovenskimi regijami, problem je v tem, da ne znamo nakupovati. Žal v glavah Prekmurcev še vedno prevladuje logika polnega krožnika, ni pomembno kaj ješ, le, da sprazniš zvrhan krožnik, se do sitega naješ. Dejstvo pa je, da so nas naše prehranjevalne navade pripeljale do sem, kjer smo v tem trenutku. Na vsakem koraku srečujemo ljudi z zdravstvenimi težavami. Visoki krvni tlak, debelost,alergije, utrujenost,… so le nekatere izmed njih. Nekaj se bo moralo spremeniti v naših glavah, in to korenito. Zaman je lepotičenje, prikrivanje bolezenskih znakov, potrebno se je lotiti problema pri njegovem izvoru, ta pa je vnos snovi v naše telo. Lepota prihaja od znotraj in se samo kaže na zunaj.

Sodelujete tudi z lokalnimi pridelovalci? Na kakšen način ste povezani?

Trgovina Bioteka je v prvi vrsti trgovina z ekološkimi izdelki, pri čemer je pomembna kakovost izdelka, ki je potrjena z ekološkim certifikatom. Seveda, moja želja je v asortiman vključevati vedno več izdelkov iz lokalnega okolja. Trenutno lahko potrošniki na policah izbirajo lokalna žita, moke, med, marmelade, zeliščne soli, olja. Nekaj od teh izdelkov se že prodaja pod ekološkim certifikatom, nekateri pridelovalci so v prestrukturiranju, nekateri so se odločili za domače. Domače v smislu, da so sestavine izdelkov iz lokalnega okolja, poznan je njihov izvor, vendar se pridelovalci, predvsem iz finančnih razlogov, niso odločili za pridobitev ekološkega certifikata.V načrtu je širitev ponudbe v smislu dobave svežega sadja in zelenjave, ki bo izključno od lokalnih pridelovalcev.

Sodelujem tudi s kmeti iz Prlekije, pri katerih lahko moje stranke naročajo meso, jajca, tudi kruh. Pridelovalci naročeno dostavljajo v Trgovino Bioteka ali direktno k strankam.

Ekološki produkti so dražji od običajnih. A marsikdo se ne zaveda, da za isto vsebnost hranljivih snovi lahko pojemo mnogo manj določenega živila, če je ekološkega izvora, kot sicer. Razbijva te stereotipe.

Med ljudmi res velja takšno razmišljanje, večina jih je mnenja, da so ekološki izdelki dragi. Vendar, ko stvari postavimo na tehtnico in imamo na eni strani zvrhan krožnik poln predelane hrane, pripravljene v slabih maščobah, predelanih ogljikovih hidratov, ki močno  dvigujejo raven sladkorja, kar nas dela samo še bolj lačne, in na drugi strani krožnik s čim manj predelano hrano, pripravljeno s koristnimi maščobami, ki nas ohranja site veliko dalj časa, je situacija povsem drugačna. Na koncu se stvari postavijo v ravnovesje, lahko pojemo manj, vendar bomo siti dalj časa, imamo veliko več energije in naredili bomo koristno stvar za naše zdravje ter preprečili razvoj marsikatere zdravstvene težave. Torej zdravo ni nujno dražje.

Pa še prednosti uživanja živil ekološkega izvora za zdravje? Marsikdo  se jih še vedno ne zaveda, oziroma ne pozna škodljivosti konzumiranja neekoloških produktov.

Da se razumemo, če izdelek nima ekološkega certifikata, še ne pomeni, da nam lahko škodi. Če poznamo njegov izvor ali, če ga pridelamo doma, ni s tem nič narobe. Problem se pojavi takrat, ko ljudje nenadzorovano kupujejo izdelke v marketih in supermarketih, izbirajo po načelu lepega ali najcenejšega in ne upoštevajo izvora živila. Prednost ekoloških izdelkov je njihova sledljivost. Pri ekoloških produktih lahko kadarkoli preverimo izvor izdelka ali njegovih sestavin. V zadnjih desetletjih se je pojavil še problem genskega vplivanja na rastline in živali, kar je posledica kapitalizma, borbe za čim večjimi zaslužkih na račun minimalnih vlaganj. 

Glede na to, da prihaja zimski čas, ko smo nekoliko bolj podvrženi različnim boleznim – katera živila bi priporočili za hladnejše dni?

Ko temperature padejo , v poznem jesenskem in zimskem času, nastopi čas, ko temu prilagodimo tudi svoje jedilnike. To je obdobje, ko je priporočeno na naše jedilnike umestiti križnice. V to družino spadajo brokoli, brstični ohrovt, zelje, cvetača  in ostale. Pri tem bodimo pozorni na njihov izvor. Tudi način priprave je v hladnejših obdobjih drugačen, kuhamo enolončnice in druge tople jedi. Kapusnice so znane predvsem po tem, da vsebujejo sestavine, ki ščitijo pred raznimi boleznimi, tudi rakom. Te rastline so tudi odličen vir vitaminov ( C, A, skupina B, vlaknin). Med živila, ki grejejo spadajo predvsem tista iz beljakovinskega razreda, manj tista iz razreda ogljikovih hidratov. Primer nekaterih koristnih živil, ki grejejo organizem so rž, rjavi riž,koruza, proso, ajda, leča. Od zelenjave rdeča pesa, redkev, repa, čebula, česen, potem oreščki vseh vrst in oblik. Od mlečnih izdelkov uporabljajmo jogurt, jajca. Zelo koristne za pogreti se so začimbe, sploh tiste bolj pekoče. Potem pa še olja, razen kokosovega, sončničnega in masla, pa čaj pu-erh,  tudi sadni čaji in z dodatki ingverja, janeža, kumine, med in suho sadje. Drugače pa v teh jesenskih in zimskih obdobjih priporočajo predvsem preventivo za krepitev imunskega sistema, npr. ameriški slamnik, propolis. Pa zlasti tiste izdelke, ki vsebujejo veliko vitamina C, npr. aronija, goji, brusnice, citrusi, kivi.

Bi izpostavili še kakšne produkte, ki jih iz posebnega razloga svetujete našim bralcem?

Bralcem priporočam predvsem to, da poslušajte svoje telo, ga spoštujte in ga temu primerno tudi hranite in negujte. Ne poslužujte se kratkotrajnih, intenzivnih diet, raje se odločite za spremenjen – zdrav način prehranjevanja in naj ta postane del vašega vsakdana. Izbirajte med bolj zdravimi maščobami, npr. kokosovo olje, uporabljajte začimbe in z njimi bogatite okuse hrane, izogibajte se visoko predelanim izdelkom, jejte rajši čim manj procesirana živila. Zajtrkujte, pripravite si sadne ali zelenjavne smutije, dodajte jim ščepec spiruline, klorele (algi), pšenične ali ječmenove trave, na ta način boste svoje telo očistili strupov ter ga nagradili z vitamini in minerali. Pripravite si lahko tudi odlične muslije, kosmiče s posušenimi goji jagodami, marelicami ali katerimkoli drugim antioksidantom. Mogoče bi povedala še nekaj o hrani za alergike, ki jo najdejo tudi na naših prodajnih policah: hrana brez glutena, brez laktoze, kobilje mleko (priporoča se uporaba pri kožnih boleznih- neurodermitis, luskavica, ekcemi, koprivnica in druge). In, ker seveda želimo vedno izgledati mladi in lepi priporočam še priznano kozmetiko z najdaljšo ekološko tradicijo, Dr. Hauschka ter seveda še marsikaj.

In hrana za vegetarijance in vegane, je tudi slednja na voljo v trgovini Bioteka?

Seveda, v naš asortiman izdelkov so vključeni vegetarijanski (praktično vsi izdelki v trgovini) in veganski izdelki. Ponudbo smo pred kratkim obogatili z veganskimi siri, ki ne vsebujejo laktoze in glutena. V ponudbi trgovine so tudi presne sladice, presne čokoladice raznih okusov, tudi sadje in oreščki obliti s presno čokolado.  Oboji lahko izbirajo med bogato ponudbo prehranskih dopolnil, ki zapolnijo vrzel v telesu, ki nastane ob zmanjšanem uživanju živalskih izdelkov (ječmenova in pšenična trava, alge, maca,…). Bogata je tudi izbira raznih napitkov, ki nadomeščajo mleko. Našo ponudbo nenehno dopolnjujemo in bogatimo, glede na povpraševanje, uvajamo nove izdelke. Zaživela je tudi Spletna trgovina Bioteka, ki jo najdete na naslovu www.koteknebio.si.