Prekmurski aktivisti na posvetu s prvim protestnikom Islandije

Slovenijo je pretekli četrtek, petek in soboto obiskal eden najvidnejših aktivistov današnjega časa, kateremu pripisujejo tudi največ zaslug za islandsko revolucijo, Hördur Torfason.

Dolgoletni borec za pravice istospolno usmerjenih, igralec in pevec je leta 2008, ko je Islandski ministrski predsednik naznanil bankrot države, vsako soboto opoldan prihajal pred parlament in spraševal ljudi, če pravzaprav vedo zakaj kriza, in kaj menijo, da bi bilo potrebno storiti. Sčasoma se mu je priključilo vedno več ljudi, ki so z razbijanjem po pokrovkah, loncih in ponvah izgnali skorumpirano oblast, finačne nadzornike in bančne elite. Vzpostavili so učinkovit model, preko katerega je pravzaprav ljudstvo spisalo novo ustavo, kar je bila ena od zahtev vstajnikov, ki pa zaradi vrnitve stare oblasti še vedno ni sprejeta.

Za politične spremembe je potrebno najprej spremeniti mišljenje ljudi

Torfason je Slovenijo obiskal na povabilo Založbe Sanje ter skupine aktivistov. V čertek je nagovoril ljudi v Ljubljani, v petek pa v Mariboru v kinu Udarnik. Je pa že konec lanskega leta delil svoje znanje in izkušnje s slovenskimi vstajniki preko odprte Skype konference, ko se je rodila ideja, da bi Slovenijo obiskal tudi osebno.

FOTO: Jani Slamič

Njegovo glavno sporočilo je, da če želimo korenite spremembe na področju politike in neoliberalnega kapitalizma, je najprej potrebno spremeniti mišljenje ljudi in to je tudi eden izmed glavnih uspehov islandske "kuhinjske" revolucije. Po njej so se namreč ljudje začeli aktivno zanimati za politiko in ugotovili, da nihče, razen ljudstva samega ne bo prinesel željenih sprememb. Te spremembe so seveda dolgotrajne, a nujno potrebne, če resnično želimo svet enakovredne porazdelitve dobrin, pravic in varnosti v vseh pogledih.

Svoje govore je podkrepil tudi s svojo osebno izkušnjo diskriminacije in celo groženj s smrtjo, ker je leta 1975 kot prvi človek v Islandiji javno priznal, da je homoseksualno usmerjen, kar mu je, kljub obetavni karieri in talentom zaprlo vsa vrata in zaradi česar ga je družba dobesedno izgnala.  Takrat je spoznal, da je potrebno za reševanje težav lastno angažiranost in posledično povezovanje z vsemi zatiranimi in izkoriščanimi s strani skorumpiranih vladajočih. Od leta 2008, predvsem po njegovi zaslugi, imajo v Islandiji istospolno usmerjeni povsem enake pravice, kot heteroseksualni pari. 

Ključ do korenite družbene spremembe je vztrajnost in aktivno organizirano skupno delovanje

Torfason v svojih govorih opozarja, da ljudje enostavno še niso dovolj trpeli, da bi aktivno, s skupnimi močmi začeli spreminjati družbo. Sprememba pa se nikakor ne bo zgodila z novimi ljudmi v isti igri. Potrebno je postaviti nova pravila, kar dosežemo s skupnim konsenzom tistih ljudi, ki so sedaj žrtve obstoječega sistema, ki zavaja in seveda noče prave demokracije.

Da je za to potrebna vztrajnost, organiziranost, povezovanje in skupno delovanje ter iskanje rešitev, je bil tudi glavni napotek, ki ga je Torfason podal na posebni delavnici za slovenske aktiviste.

Na povabilo organizatorja, sta se delavnice udeležila tudi prekmurska aktivista, Samuel Friškič in Valentina Škafar. Slednja je lani organizirala in vodila tudi prej omenjeno skype konferenco s Torfasonom.

FOTO: Društvo ZOS

»Osebe, kot je Torfason, ki se kljub grožnjam, napadom in drugim pritiskom postavijo na stran dobrega in pravice, ter se odločno, odkrito, vztrajno in glasno borijo za boljši svet, so zame neverjetna motivacija in inspiracija. Naveličana sem poslušati, da protesti in vstajniška gibanja nikamor ne peljejo in da se ni dobro izpostavljati, da sprememba sistema ni mogoča in so vsi glasni samo iz svojih naslonjačev ali na facebooku. »Hördur pravi; dokaži mi, če je res nemogoče! In če hočeš dokazati, da je res nemogoče, potem je osnovni pogoj, da poskušaš! In kaj počnemo mi? Kaj počneš ti? Trdiš, da nekaj ni mogoče, ne da bi mignil s prstom. Takšna pasivnost in apatičnost nas je ravno pripeljala v vso to bedo. Ker politika ni stvar politikov ampak je stvar vseh nas. Določa osnovne stvari, kot je cena kruha v pekarni, in kruh je tisti ki nam zagotavlja življenje! Resnično je čas za aktivne državljane in ne zaspane ovce! Niti vstajniki ne bodo ničesar premaknili, če se ne bo sprememba v našem delovanju začela najprej pri vsakem posamezniku posebej. Ljudi je strah, izgubili so zaupanje v moč in modrost množice, sestavljene iz vsakega izmed nas! Naša aktivna drža in enotno, skupno delovanje, je njihova nočna mora, zato je čas, da nastopi resnična, ne pa navidezna demokracija, ki ščiti interese peščice,« je o svojih vtisih z delavnice povedala Škafarjeva. Nadaljuje, da del rešitev leži v spremembi aktualnega ekonomskega modela v participatorni socialni model  ter v koreniti analizi vseh javnih dolgov, ki so nastali v času samostojne Slovenije in ki so v veliki meri pripomogli k današnjemu stanju v državi.

Peticija za ustanovitev neodvisne komisije za analizo javnega dolga

»Borimo se za ustanovitev neodvisne komisije za analizo javnega dolga, saj v mednarodni areni obstaja koncept t.i. nepoštenega dolga, ki omogoča, da ljudstvo dolga enostavno ne plača, če je bil le-ta ustvarjen z neprivolitvijo ljudstva in ni bil namenjen v korist le tega, bankirji pa so vedeli, da se dolg nikoli ne bo mogel odplačati preko realnega državnega proračuna. Za enkrat to počnemo preko instrumenta peticije na pravapeticija.com, ker so nam druge možnosti enostavno odvzeli, delamo pa na tem, da bi zadeva prerasla v nekaj večjega,« zaključuje Škafarjeva.

Samuel Friškič dodaja, da vstajniški duh protestnikov nikakor ni zamrl, ter da se počasi, a zanesljivo oblikujejo prave in trdne povezave in predlogi konkretnih rešitev, vzporedno s protesti na ulicah.  Pri tem se je potrebno opirati na dobre zglede, kjer so uspeli izboljšati stvari, tako kot npr. špansko mestece Marinaleda, ki ne pozna brezposelnosti ali angleški projekt Incredible Edible, kjer gojijo hrano za vse, na vseh javnih površinah, etc. Protesti so nujni med drugim tudi zato, ker se ljudje spoznavajo, debatirajo, motivirajo  in kjer nastajajo zametki skupnostnega delovanja in prevzemanja odgovornosti za boljši jutri, v katerega je potrebno verjeti in vztrajati, vztrajati in še enkrat vztrajati, zaključi Friškič.

Nekaj odlomkov govora Hördurja Torfasona v Mariboru si lahko ogledate spodaj: