LOKALNO
Jubilejna 100-letnica Novin
V Srebrni hiši v Martinju bo v nedeljo ob 15. uri odprtje razstave ob 100-letnici Novin. V hiši, kjer je živel eden od urednikov Novin Ivan Camplin, bo razstavo odprl škof dr. Peter Štumpf. Obenem bo predstavljena tudi posebna številka škofijskega glasila Poti k Bogu, ki bo v posebni obliki in s posebno vsebino izšla ob tem okroglem jubileju.
O pomenu Novin
»Ob narodnostnem pomenu Novin za Prekmurje ne smemo prezreti vloge, ki so jo imele tudi na prosvetnem področju. M. Slavič ugotavlja: "Klekl je v svojih Novinah začel učiti ljudstvo čitati, ker so bile v tem času samo madžarske šole …",« je o pomenu Novin zapisal dr. Stanislav Zver. Dr. Vilko Novak dodaja, da je s tem prvi prekmurski tednik predvsem pred 1919 izpolnil posebno nalogo v dviganju izobrazbene ravni in v navajanju k branju med prekmurskimi Slovenci.
»Temeljna vsebinska zasnova Novin ni bila le politična, čeprav je bilo v vsaki številki tudi precej čisto političnih člankov, ampak tudi verska in pastoralna. Objavljale so versko-poučne, vzgojne in kulturno-zgodovinske članke ter leposlovje. Bile so obenem tudi glasilo prekmurskih izseljencev in zdomcev,« razloži svoj pogled na Novine dr. Jožef Smej.
»Njihov najvažnejši cilj v madžarski državi je bil dvigati med našimi ljudmi slovensko zavest. V dvajsetih letih so Novine poleg političnega oblikovanja vodile borbo za popolno gimnazijo v Soboti, za pravično delitev agrarne zemlje, za Martinišče – zavod za revne dijake, za pravico do domačega jezika – narečja, borbo proti liberalizmu in škodljivim vplivom raznih ideologij,« je svoje mnenje izrazil tudi Lojze Kozar.
»Med množico časnikov, ki so izhajali v Prekmurju, je edinstven primer Kleklov tisk, za katerega velja, da verjetno nobena pokrajina v Sloveniji že pred 1. svetovno vojno in vse do leta 1944 ni imela toliko in tako razširjene katoliške periodike, kot je bila njegova,« je v svoji doktorski disertaciji z naslovom Jožef Klekl st. (1874–1948) kot publicist v prizadevanju za ohranitev katoliške vere v Slovenski krajini (Prekmurje) zapisal Dr. Peter Štumpf.
Poti Novin
"Po drugi svetovni vojni je bilo delo Jožefa Klekla in sodelavcev s silo zaustavljeno. Kar nekaj desetletij je minilo, preden so Jožef Smej, Lojze Kozar, Vilko Novak in drugi smeli narediti nekaj stopinj na področju tiska in ljudem podarjati Stopinje, koledar ali zbornik Pomurskega pastoralnega področja, ki ima zdaj škofijski žig. Sčasoma so priklile na dan še Poti k Bogu, ki so sedaj pomembno škofijsko glasilo, čeprav izidejo samo štirikrat letno.
Ustanovitev Škofije Murska Sobota je pomenila korak više tudi na področju oznanjevanja. Pripravljena je bila škofijska spletna stran, ki sedaj pod budnim očesom Pastoralne službe napoveduje, obvešča, seznanja, spodbuja, krepi in usmerja vse, ki si želijo hitrih informacij, dobrih novic in trdnih temeljev življenja. Škofijska spletna stran je sodoben medij, ki na današnjemu človeku primeren način dela tisto, kar sta začela sv. Ciril in Metod, nadaljevali pa so Küzmič, Ivanocy, Klekl in drugi," je vPosebni številki Poti k Bogu ob 100-letnici Novin zapisal Lojze Kozar ml.
Vir: Škofija Murska Sobota
Fotogalerija
Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.
Pa nika ne pijšejo, ka so vö dali slovnico prekmurščine, štero je pijso Avgust Pavel? http://www.ff.uni-mb.si/resize_image?w=570&inode=45469 Pa rejsan Novine so držale pa ohranile prekmurski kniževni jezik, šteri je ostano do konca bojne, etak leko vijdimo, ka prekmurščina nej narečje.