Vse več visoko izobraženih mladih v tujino

Danes obeležujemo mednarodni dan migrantov. Slovenci so se v preteklosti najpogosteje selili v Severno Ameriko in nemško govoreči del Evrope. V zadnjem desetletju se je k nam letno priselilo povprečno 3000 tujcev, najpogosteje iz držav bivše Jugoslavije.

Osemnajstega decembra 1990 je Skupščina Združenih narodov sprejela Mednarodno konvencijo o zaščiti pravic migrantov na delu in članov njihovih družin, leta 2000 pa je zaradi vse večjega števila mednarodnih selivcev po vsem svetu razglasila 18. december za mednarodni dan migrantov.

Vse več ljudi se iz različnih razlogov odloča za selitve v drugo državo (foto: Sxc.hu).

Ljudje se iz različnih razlogov, najpogosteje ekonomskih, družbenih in osebnih, selijo že od pradavnine. Vzroki za današnje migracije so v glavnem ekonomske neenakosti in različna razvitost posameznih držav sveta. Mednarodna organizacija za migracije ocenjuje, da na svetu v svoji izvorni državi ne živi več kot 200 000 ljudi, kar bi skupno predstavljalo 5. največjo državo na svetu glede na številčnost.

Slovenija še posebej privlačna za priseljence iz držav bivše Jugoslavije

Že v prvi val odseljevanja slovenskega prebivalstva (do začetka prve svetovne vojne), ki je zajemal predvsem nemško govoreči del Evrope in Severno Ameriko, je bilo vključenih več kot 300 000 ljudi. Velik odstotek prebivalstva se je zaradi ekonomskih razlogov selil tudi med vojnama, in sicer v zahodnoevropske države, za tem je sledilo vračanje zaradi gospodarske krize v 30. letih prejšnjega stoletja.

Želja po zaslužku je najpogostejši vzrok za selitve Slovencev (foto: Sxc.hu).

Največ ljudi se je v Slovenijo priselilo med leti od 1970 do 1988, še zmeraj pa se k nam večinoma priseljujejo državljani držav bivše Jugoslavije. V prvi polovici letošnjega leta se v Slovenijo priselilo 2 300 tujcev, pišejo na Statističnem uradu Republike Slovenije.

Vse več bega možganov

Od leta 2008 podatki pričajo o 40 000 meddržavnih migracijah Slovencev, kamor štejejo 14 000 priselitev in kar 25 000 odselitev. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so najbolj mobilni višje izobraženi državljani, kar pa velja tudi za priselitve iz tujine: »delež državljanov Slovenije, starih 25–44 let, rojenih v Sloveniji, ki imajo terciarno izobrazbo, je 1. januarja 2011 (torej približno na sredini obravnavanega obdobja) znašal 30 %, med odseljenimi 33 %, med priseljenimi pa 36 %;terciarna izobrazba je bila najznačilnejša za državljane Slovenije, rojene v Sloveniji, ki so se v tem petletnem obdobju iz Slovenije najprej odselili, nato pa vrnili (37 %). Številni se namreč zaposlujejo v ustanovah EU, vendar je njihova zaposlitev tam običajno časovno omejena. Za to skupino lahko rečemo, da Slovenija s tem pridobiva dodatno znanje in delovne izkušnje; Slovenija je v petih letih izgubila skoraj tisoč državljanov, rojenih v Sloveniji, starih 25–44 let, z najmanj terciarno izobrazbo (240 z višješolsko izobrazbo, 700 z univerzitetno in 60 z magisterijem/doktoratom).«

Vir: SURS

Foto: SXC.hu