Umag - priljubljen tudi v zimskem času

V tokratni rubriki Pom ture vam predstavljamo zimski in praznični Umag, majhno mestece in pristanišče na severozahodni obali Istre, ki leži ob obalni cesti Savudrija – Novigrad in je od državne meje s Slovenijo oddaljen dobrih 10 km ter predstavlja »vrata Hrvaške v Evropo«.

V Umagu ne poznajo prave zime

Umag je prijetno topel in primeren za dolge sprehode tudi v zimskem času, saj temperatura zaradi mešanja mediteranskega in alpskega podnebja redko pade pod 15°C. Sneg je tu prava redkost. Poletne vročine so znosne tudi za starejše in poletne noči niso soparne. Mešanje mediteranskega in alpskega zraka je ugodno za ljudi s srčnimi in pljučnimi težavami. Morje je kristalno čisto in ugodno za kopanje od maja in vse do oktobra.

Ozke uličice in majhni trgi kažejo tipično srednjeveško urbano strukturo

Mesto se deli na dva dela: na starejši del s starim mestnim jedrom, ki leži na polotoku in novejši del, ki leži na celini. Pri vplutju v istrske hrvaške vode iz severne ali severozahodne smeri je Umag prvo pravo pristanišče s carinarnico in stalnim mejnim prehodom. Mestno pristnišče je zavarovano z 404 metre dolgim valobranom, ki so ga začeli graditi že leta 1825. Na jugozahodni strani, poleg mestnega muzeja, je delno ohranjeno obzidje z mestnimi vrati in premičnim mostom iz 10. stoletja. Tu je bil nekoč eden od obrambnih stolpov s strelno lino v obliki lastovičjega repa, ki je še vidna z morske strani. V muzeju, ki je odprt za obiskovalce, si lahko ogledate arheološke najdbe predmetov iz rimskega obdobja (amfore, rimske posode), v drugem delu muzeja so na ogled razstave sodobnih umetnikov. Ohranjenih je tudi nekaj hiš v slogu beneške gotike.

V osrčju mestnega jedra se nahaja cerkev Marijinega Vnebovzetja in sv. Peregrina

Župna cerkev Marijinega Vnebovzetja in sv. Peregrina, zaščitnika mesta Umaga, je bila v 18. stoletju preurejena v baročnem slogu. Zgrajena je bila po načrtih piranskega arhitekta Filippa Dongetija. V cerkvi so različne dragocene oltarne slike in fragmenti lesenega poliptiha iz 15. stoletja. Krasi jo kip Žalostne Marije, ki je verjetno delo Vivarinijevega učenca. Na glavnem oltarju sta kipa sv. Peregrina in sv. Nicefora. Beneški lev na zvoniku je prvotno bil na mestni palači, ki je bila uničena v požaru leta 1924. Zvonik, zgrajen leta 1651, je visok 33 metrov. Na vhodu v zgodovinsko mestno jedro se nahaja cerkev Svetega Roka, zgrajena leta 1507. V njeni notranjosti je nenavadno poslikan lesen strop iz 18. stoletja.

Zgodovina mesta sega že v rimsko dobo

Področje Umaga je bilo naseljeno že v rimski dobi. Kraj je v srednjem veku prišel v last tržaške škofije, leta 1268 pa so postali lastniki Benečani. Po propadu Benečanov je prišel v last Habsburžanov, ki so ga obdržali v lasti do leta 1918. Po koncu 1. svet. vojne je pripadal Italiji. Umag je bil leta 1953 priključen Jugoslaviji.

Umag je danes mesto turizma in športa

Glavna gospodarska dejavnost v občini je turizem. Poleg turizma se prebivalci zaradi plodne okolice ukvarjajo še s poljedelstvom in vinogradništvom. Zelo pomembna dejavnost je ribolov. Tu delujejo tudi tovarna za konzerviranje rib in sadja, obrat za izdelavo testenin in cementarna. Posebno poznan je kot športno središče Istre, ker je že vrsto let prizorišče ATP turnirja in gosti številne svetovne zvezde tenisa. Tukaj najdemo kakih sto teniških terenov in čudovit teniški stadion v Stella Marisu. Tudi v jesenskem in zimskem času je priljubljen kraj za oddih, z izjemnimi možnostmi za izlete, planinarjenje, kolesarjenje, jamarstvo in primeren še za vrsto drugih aktivnosti.

Več informacij lahko najdete na spletnih straneh: http://www.istra.hr/si/regije-in-mesta/umag-novigrad in http://sl.wikipedia.org/wiki/Umag

Več fotografij v spodnji galeriji...