Haris Omanović: »Čas je, da si začnemo čarati prijetno življenje«

Konec minulega leta je Lendavo obiskal trenutno eden najbolj iskanih in zaposlenih voditeljev delavnic osebne rasti pri nas. Tridesetletni Haris Omanović - intuitivni učitelj duhovne in osebnostne rasti vsakodnevno po celi Sloveniji prebuja ljudi, da začnejo delovati iz sebe in živijo svoje življenje.

Opustil pot samostojnega podjetnika in se podal odkrivat svet energij

Pred tremi leti se je Haris odločil, da se bo ukvarjal z energijami, kot temu radi rečemo: »Niti nisem vedel, kaj to področje pomeni. Takrat mi je ena gospa rekla: Z energijo lahko spremenimo svet. Je pa res, da si od otroštva želim pomagati ljudem, narediti nekaj dobrega za svet,« pripoveduje. Celo življenje je želel biti drugačen, tako mu je bilo preprosto začeti se ukvarjati s tem področjem: »Nikoli se nisem ukvarjal s tem, kaj si drugi mislijo. Bil sem samostojni podjetnik, tako sem dotedanjo pot opustil in se podal na novo. Odločil sem se, da grem na vse možne delavnice, izobraževanja s tega področja, kar bi mi lahko pomagalo na tej poti. Na začetku sem se srečal s Theta Healingom, naredil sem štiri intenzivne seminarje v dveh mesecih. Praktično tisto obdobje nisem imel časa za nič drugega, hodil sem le na seminarje. Sedaj že dobro leto vodim lastne vikend delavnice Mojster sebe. Tako sem skupaj že izvedel več kot 80 vikend seminarjev in skupaj okoli tristo vseh delavnic.« Kot pravi Haris, se na teh delavnicah  veliko naučiš o delu z ljudmi, osvobajaš samega sebe, rasteš: »Moje delo je intuitivno, delam tisto, kar ljudje najbolj potrebujejo. Intuicija je osnovno zavedanje vsega, prepuščaš se informacijam, ki so vsepovsod prisotne. Ne delaš razumsko, ampak iz lastne resnice. Vsak si prizna svojo resnico. Potrebno si je priznati stvari v svojem življenju in si rešen.«

Svoje udeležence uči, da je življenje preprosto, da si ga pričnejo sami ustvarjat. Kot pravi, na tak način postane vse bolj preprosto. Dokler pa ljudem drugi kreirajo življenje, imajo v sebi le omejitve: »To je moja pot. Hvaležen sem, da se skoznjo razvijam.«

Vse, o čemer je prej le sanjal, se je naenkrat začelo zlagati v celoto

O svoji dosedanji poti pravi: »Danes delam to, kar me maksimalno veseli, razvijam sebe skozi svoje delo. Živim življenje svojih sanj. Vse o čemer sem prej sanjal, se je začelo samo zlagati skupaj. Je pa bilo veliko preizkušenj. Delo na sebi ni vedno preprosto.« Pravi tudi, da so delavnice pri njem vedno drugačne, ker ne dela šablonsko, ampak prilagojeno udeležencem. Tako po Sloveniji izvaja večerne delavnice: Prebujanje notranjega jaza, ki je bila tudi v Lendavi. Ker je z delavnico navdušil, se kmalu vrača v Lendavo z delavnico Moč notranjega jaza. Druge delavnice so še: 4 koraki do sreče, Krog odpuščanja… in vikend delavnica Mojster sebe.

V štirih korakih do sreče?

Zanimalo me je tudi, kako je možno v samo štirih korakih prispeti do sreče: »Najprej se vprašajmo, kaj je to sploh sreča? Če jo iščeš zunaj sebe, lahko narediš ne vem koliko korakov, pa je ne boš našel. Lahko ti vse uspe na zunaj, ampak ne boš imel notranjega zadovoljstva. Mi celo življenje iščemo ljubezen, potrditve, pozornost zunaj sebe. In nikoli tega ne dobimo. Ljudje ti lahko dajo le to, kar imaš v sebi. Če imaš sebe, si srečen. In ti štirje koraki so pot k sebi, da si to kar si, da živiš sebe. Bolj je preprosto ozreti se nase, se objeti, si dati priznanje, kot pa se vedno ozirati na druge in od njih nekaj pričakovati. Če ne objameš sebe, te tudi drugi ne morejo objet.«

Vedno čakamo, da nam bo to, kar rabimo, dal nekdo drug

Harisa sem povprašala tudi o času kaosa, krize, prestrašenosti in negotovosti, v katerem živimo: »Jaz krize ne opazim. Ceste so polne dobrih avtomobilov, trgovski centri so polni (vsaj v Ljubljani) - to pomeni, da imamo. Mi v bistvu ne živimo svoje primarne energije v skladu z naravo in si krademo energijo eden od drugega. Ne živimo svojega, ampak hočemo nekaj od drugega. Kjerkoli smo, namesto, da bi delali na svoji lastni polnosti, jemljemo drugim. Cela Slovenija je prikaz vsakega posameznika. Kako stoji posameznik, tako stoji država. Kako to spremeniti - tako da vsak spremeni svoje življenje. Dovoliš si dinamiko, počneš stvari za lastno veselje, ko ne delaš za preživetje in za denar, ampak razvijaš sebe, skozi talent in skozi tako delo dobivaš denar. Največja recesija je to, da vseskozi čakamo, da nam bo nekdo drug nekaj dal, namesto nas samih. Današnji čas nas sili, da sprejmemo odgovornost za svoje življenje in začnemo živeti to, kar smo. Slovenijo vidim kot idealno državo za osebno rast. Ni preveč slabo, niti ni tako super. S tem, ko ni vse preprosto, te to sili, da delaš nekaj po svoje, nekaj novega, ker ni za vse poskrbljeno. Kar je v bistvu super.«

Naenkrat lahko narediš le eno stopničko naprej

Zanimalo me je tudi, kakšni so vtisi udeležencev njegovih delavnic: »Udeleženci na mojih delavnicah doživijo velike spremembe. Odnosi se lahko že tekom vikenda spremenijo. Ne bi tega govoril, če se to res ne bi dogajalo. Delavnice so v bistvu nek trening, dobiš poriv za naprej. Za realizacijo pa moraš potem te navade utrjevati. Mi smo energijska bitja in z novo energijo, s katero prideš v stik na delavnici, greš potem lažje naprej, druge stvari se ti pričnejo dogajat. Učiš se misliti s celim telesom, odločaš se o svojem življenju, greš pa po stopničkah. Naenkrat narediš samo eno stopničko naprej. Hitreje ne gre. Največje spremembe pa so pri ljudeh, ki so prvič na teh delavnicah, saj se ves balast življenja sprosti. Nastopi olajšanje in odnosi so potem drugačni. Izgubiš gumbe v telesu, na katere so prej vsi pritiskali.«

Življenje nam vedno da to, kar potrebujemo

Pa vendarle (op.a. razmišljam na glas), da na koncu ni vse odvisno samo od nas. Vprašam ga, ali po njegovem prepričanju obstaja kaj višjega od nas, kaj, kar določa, kako se bo konec koncev naše življenje razpletlo, ali pa držimo vse niti sami v svojih rokah: »Vesolje nam vedno da najboljše za nas. Mi si določimo cilje, je pa res, da ti cilji za nas niso vedno najboljši. Obstaja nekaj, kar se je duša odločila že pred življenjem, da želi izkusiti -skozi katere okoliščine bi rada šla. Mi si pogosto določimo razumske cilje, potrebno pa se je prepustiti. Življenju ne moremo nasprotovati, saj nam življenje vedno da, kar potrebujemo. To kar nam ne uspe skozi razumsko določene cilje, pomeni, da tisto ne bi bilo najboljše za nas.« 

Ljudje smo čarovniki

Haris za konec še pove: »Življenje je velik čudež in čas je, da že enkrat to opazimo. Če bi bili hvaležni za vsaj dvajset odstotkov tega, kar imamo, ne bi hrepeneli po ničemer več. Ljudje smo čarovniki. Kolektivno smo odvisniki od problemov, zato si jih tudi vsak dan ustvarjamo, vendar je tudi čas, da to čarobnost usmerimo v drugo smer, da si začnemo čarati prijetno življenje. Strah nas je pred svobodo, strah pred ljubeznijo, strah pred mirom, ker so nam to neznane stvari. Raje imamo poznano cono udobja, kjer poznamo naše vsakdanje probleme.«

Foto: osebni arhiv Haris Omanović

Več fotografij v spodnji galeriji ...