Ledena kmečka tržnica v Gornji Radgoni

Tokrat smo obiskali "Kmečko tržnico" v Gornji Radgoni, kjer je kljub naletavanju snega bilo odprtih nekaj stojnic. Že tradicionalno vsak petek različne kmetije razstavljajo in ponujajo prehrambne izdelke na mestnem Trgu svobode.

Pod nazivom "kmečka prehrana" razumemo izdelke, ki so zrastli ali so bili pridelani na kmetiji. Tudi v samem procesu kmečke predelave poznamo "ekološko" pridelana živila ter "bio" živila.  Vendar se potrošniki v trgovini ali pred stojnico pogosto sprašujemo kaj pomeni Eko in kaj Bio. Za posameznim poimenovanjem stojijo strogi standardi. V letu 2013 se je zganila inšpekcijska služba Republike Slovenije ter zahtevala potrdila o dokazovanju certifikatov izvirnosti ponujenih izdelkov na tržnicah. Kako se soočajo s prodajo, vzrejo, gojenjem pridelkov in s pravnimi težavami v Pomurju smo povprašali predstavnike posameznih kmetij.

»Prisotni smo vsak petek, ne glede  na  vremenske pogoje. Smo sezonski prodajalci kislega zelja in kisle repe od jeseni do pomladi. Tako kislo zelje kot repa se pridelujeta na popolnoma naraven način. Prisotni smo tudi na tržnici v Murski Soboti in v Ljutomeru. Na sami tržnici se tudi ne oziramo na konkurenčne izdelke, zato  se lahko zgodi, da nas je več ponudnikov  enakega blaga hkrati. Vsak izdelek je edinstven. So popolnoma naravni pridelki.« Dejavnost je opisala predstavnica Majer Šinko, kisanje zelja in repe.

Pogovor smo nadaljevali na sosednji stojnici, ki je ponujala mesne izdelke. Zanimala nas je predvsem priprava, nega živali in zahtevani standardi, s katerimi se ognemo nevarnim boleznim živali, ki so nedavno bile prisotne na evropskem trgu.

»Naši izdelki so predelani izključno iz doma vzrejenih živali. Izdelke, ki bi bili predelani iz mesa, ki bi ga pridobili od drugod, ne smemo ponujati. Le v primeru zaprtja dejavnosti zaradi bolezni živali, lahko dokupimo največ do 20 % surovin. Na trgu smo prisotni vso leto in tudi kupci se navadijo na posameznega prodajalca. Na prvem mestu je kvaliteta in to se mora ljudem nuditi. Tudi krma za živali je in mora bit naravna, tako da se izogibamo gensko spremenjenim organizmom.«

Informacije o izdelkih nam je podal gospod, predstavnik kmetije Celec, pri čemer se potoži o težavah s sušo in srnjadjo, ki povzroča škodo na vrtovih in o uglednih organizacijah, raznih kmetijah, ki še danes izdelujejo izdelke pod lastnim imenom, čeprav surovine uvažajo iz drugih držav.

Najzahtevnejše podatke o kvaliteti in zahtevah v proizvodnji nam je podal zadnji sogovorec, predstavnik Turistične kmetije pri Alenki.

»Prisotni smo vsak petek. Ker je kmetija odmaknjena iz mesta, nam je interes, da ponujamo izdelke v večjih mestih in krajih. Z gibanicami se naš turizem ponaša in so tudi naša tradicija. Mesni proizvodi so bolj zimskega značaja.«

Na vprašanje, če pozna GSO ali gesnko spremenjene organizme, nam je gospod pojasnil, zakaj se ne sme uporabljati takšne krme.

»Zelo se pozna pri živini, če uporabljamo gensko spremenjeno sojo ali podobne izdelke, zato kmetije, ki so integrirano vključene v proizvodnjo, tega ne uporabljajo, ker ne smejo. Zakon tega ne dovoli. Živimo dobesedno iz plačilnih pravic, katere dobimo kmetje za subvencioniranje cen, katere pa so trenutno nižje od evropskih in se nekako držimo tega. Smo turistična kmetija z dopolnilno dejavnostjo predelave mesa z lastno vzrejo prašičev in bikov, pri čemer del mesa uporabimo za potrebe turizma in nekaj prodamo na stojnicah, kjer je trenutno večje povpraševanje po kokošjih jajcih, testeninah.«

Več fotografij v spodnji galeriji...