FOTO: Osvaldova sedem let potovala po svetu

V Javnem zavodu knjižnice Gornja Radgona sta Dominika in Igor Osvald predstavila svojo "Sedemletno pot". Slikovito sta predstavila svoje  dolgo popotovanje po tujih deželah, spoznavanje kultur in življenjskih navad, ki so nam, Slovencem po večini neznane in razumsko skoraj nedoumljive.

Sedeži v predavalnici, ki so bili na razpolago, so se zelo hitro zapolnili in s tem je bila dokazana trditev, da so ljudje željni informacij o tujih krajih in navadah drugačnih narodov. Predstava je potekala ob sodobni računalniški opremi, s katero so se predvajali tako slikovito gradivo kot video material.

»Bila sva nekako vpeta v ta tokokrog potrošne mašine. Delaš, zaslužiš in nekako trošiš svoj zaslužek za nekaj, za kar si pravzaprav niti ne želiš. Je pa to nujno potrebno, da lahko nadaljuješ s svojim proizvodnim delom. In kaj se dejansko spremeni. Ostane enak ritem. Zato sva odkrito rekla, da želiva izstopiti iz tega tokokroga ven in porabiva prihranke za to, kar si želiva. Danes, ko sva se vrnila, počneva popolnoma druge stvari, kot sva jih počela pred odhodom.« S temi besedami je Igor pričel pripoved o potovanju. Omenjena dejstva so zadevala stil življenja v Republiki Sloveniji oziroma evropski stil življenja, kjer ljudje živijo po večini v določenem ritmu življenja.

Življenje v Aziji

Predstavitev sedemletnega potepanja po tujih deželah se je pričela v Carigradu. Potovanje in spoznavanje različnih kultur, navad in stila življenja je vodila popotnika iz ene skrajnosti v drugo, pri čemer ju je spremljala želja po pustolovščinah, spoznavanje različnih plemen v posameznih predelih sveta do naključnega srečanja z žal že preminulim slovenskim alpinistom in gorskim reševalcem Tomažem Humarjem le nekaj minut potem, ko ga je pakistanska vojska rešila s pomočjo helikopterja. Poti so ju vodile na področje Kitajske, skozi prepovedan predel Tibeta, vse do Malezije, Indonezije in Avstralije.

Največji otok Oceana

»V Avstraliji sva kupila avtomobil in od Darwina do Brisbane naredila 24.000 km. V severnem delu Avstralije, v bistveno puščavskem  delu, se je dalo prav prijetno počivati. Kampirala sva prav ob cesti. Veliko oaz je na poti, vendar  v vsaki, ko si človek želi nekoliko odpočiti in morda plavati, se človek hitro premisli, ko se sooči s pravo mrcino, ki priplava nasproti.«  Tako sta preživljala 5 mesecev na največjem otoku.

Spoznavanje novega načina življenja  ju je vodila ponovno preko Azije v še ne poznane dežele Indije. Ob čudoviti Indijski hrani sta spoznavala v monsunskem podnebju lepote in plemena, ki jih ta država vsebuje.

Dežela Inkov, Majev in Aztekov

Pot ju je po raznih zapletih vodila v Južno Ameriko, v kateri se življenjske navade, stil življenja in okus hrane popolnoma spremenijo. Po popotnikovih besedah je to  dežela najprijaznejših ljudi sveta in velikih poznavalcev plesa in glasbe. Po potovanju čez Kolumbijo sta spoznavala Indijanski svet, njihov težak način življenja in  čudovito prehrano. Spoznavanje držav Južne Amerike je prinašalo tako nove informacije kot prijetne in včasih neprijetne  pustolovščine. Vpliv nekdaj španskih kolonistov je v predelih Bolivije opazen še danes. Jezuiti so gradili misijone, ki so v preteklosti ščitili Indijance pred trgovci s sužnji in te zgradbe  stojijo prav tako še  danes. Popotnika sta spoznavala naravne moči podnebja  kot vpliv vulkanskega predela.

Sledila je ponovna vrnitev na Kitajsko v že poznan stil azijskega življenja, vendar tokrat v neznane navade Tibetanskega naroda. Raziskovanje ju je peljalo na področja bivše Sovjetske zveze, kjer sta  spoznavala tamkajšnjo kulturo posameznih vasi. Po krajšem križanju po južnem azijskem delu sta se vrnila v Evropo, v domačo deželo Slovenijo.

Pripoved se konča v velikem pričakovanju popotnikov, kajti posamezne aktivnosti in dogodivščine na poti po svetu, so ju tako prevzele, da planirata ponovna potovanja.

Več fotografij v spodnji galeriji...