https://www.minicom.si/pages/topics/minicom-d.o.o.-objavlja-prosto-delovno-mesto-serviserjake-racunalniske-opreme.php
https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje

LOKALNO

FOTO: V Gornji Radgoni odkrivali bisere Skandinavije

03.02.2014 ob 12:00  

Knjižnica Gornje Radgone je gostila svetovnega popotnika Andreja Morelija, ki je v pripovedi in ob prikazu diapozitivov ponesel poslušalce 30 let v preteklost v leto 1985, ko je prepotoval Skandinavijo.

 

Popotnik Morelj je potoval čez skandinavske države, v katere spadajo Švedska, Finska, Norveška in Danska. Potovanje, o katerem nam je pripovedoval, je potekalo tri tedne, zato je imel dovolj časa, da je spoznal, da so razlike med severnim delom dobro gospodarsko in turistično razvite Evrope  in našo  srednjo Evropo precejšnje.

 

Dežela Dancev, Švedov in Fincev

Skoraj eno mesečno potovanje se je pričelo na Danskem, od koder se je v takratnih časih dalo potovati na Švedsko le s trajekti. Morelj poudarja, da danes, v letu 2014, lahko potujemo z avtomobilom iz Slovenije vse do Danske in po kvalitetni cestni povezavi po vsej Skandinaviji. Popotnik tudi opozarja, da  se nekaterim pustolovcem ne izpolnijo vsa pričakovanja, zato so lahko tudi razočarani po obisku posamezne pokrajine.  Kot primer je predstavil nešteta finska jezera, do katerih matična država nima turističnih interesov in tudi niso v ta namen urejena. Pripovedovalec pogosto postavlja Norveško državo kot krono popotovanja po Skandinaviji. Informacije o Švedski in Finski so bile relativno skope, čeprav sta obe državi poznani po bogatih naravnih in zgodovinskih

 

Vir: www.upphotos.net

Norveški Fjordi

Značilni norveški fjordi privabljajo veliko število turistov s celega sveta, vendar popotnik navaja, da so si tovrstne podobe naravnih tvorb tako podobne, da je izlet po vseh fjordih popolnoma nesmiseln in absolutno predrag ne samo za slovenske turiste. Na gospodarsko najrazvitejšem predelu Evrope so temu tudi primerne cene, zato tovrstni turistični izleti lahko nepazljivega turista precej stanejo.  Morelj pogosto primerja med seboj znamenita skandinavska mesta, kot so Oslo, Helsinki in Stockholm.  Veliko pripovedi o skandinavskem življenju se zaključi z opombo, da tako Finci, Švedi kot Norvežani ne dajo mnogo pozornosti na državne znamenitosti, katere bi zanimale slehernega obiskovalca. Brez večjih dekorativnih dodatkov ali posebne ureditve, navaja Morelj, lahko z lahkoto spregledaš pravo posebnost, ker so zelo skromno označene. Opravičuje pa dejstva o omenjenih pomanjkljivosti s stavkom "Skandinavija je v v glavnem samo narava". Vendar kljub naravi je vredno ogleda znamenitosti in ena izmed njih  je na Norveškem 66. povratnik in stare razpadajoče norveške ladje, za katere znamenitosti se domačini ne brigajo kaj dosti.

"Izbrati moraš le pravi dan  in vidiš lepote Skandinavije. 9005 prevoženih kilometrov je veliko, da vidiš in doživiš Nord Kapp na Norveškem in opaziš zahod Sonca, ko nikoli ne zaide. Sam, zaradi slabega vremena tega nisem videl"  je pripovedoval Andrej Morelj ob fotografiji s skulpturo na Nord Kappu.

Vir: http://www.subwaybaby.dj

Vikinška Norveška

Prava posebnost Norveške so posebne lesene cerkve, katere so v zgodovini bile zelo podvržene ognjenem uničenju. Te cerkve so še danes velika redkost kjerkoli v Skandinaviji. V vsaki pripovedi se zazna osebno navdušenje popotnika nad Skandinavijo. Pogosto je primerjal osebna doživetja na Aljaski s doživetji v deželah Vikingov. Enako navdušenje je pripovedovalec izkazoval nad državno ureditvijo in v tem pojasnjeval, da kralj Harald V. živi danes kot le navaden državljan, pri katerem se ne opazi razkošja. Z muzejem V Oslu pa le ne gre spregledati pomembne vloge Vikingov v zgodovini, ki so skozi dolga obdobja krojili usodo mnogih narodov. Še danes zgodovinarji raziskujejo teorijo o prihodu Vikingov na ozemlja Amerike, 500 let pred Kolumbom. Pripoved o potovanju se zaključi v danskem Copenhagnu ter s prihodom v nemški Hamburg.  

Vir: http://www.oddbod.org

Več fotografij v spodnji galeriji ...

    Fotogalerija

    Komentarji

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.