Z ministrom Židanom v Šikolah razpravljali o prihodnosti na podeželju

Društvo podeželske mladine Spodnje Podravje je v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Ptuj minuli teden v Šikolah organiziralo okroglo mizo z naslovom: "Moja prihodnost na podeželju: da ali ne?" Na okrogli mizi, katere se je udeležilo tudi precej mladih Pomurcev, so sodelovali minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan, predsednik KGZS Cvetko Zupančič, dr. Majda Černič Istenič iz Biotehniške fakultete Ljubljana ter dr. Vladimir Korošec, ravnatelj Biotehniške šole Ptuj.

Župan občine Kidričevo je z uvodnimi mislimi podal formulo za uspeh, ki jo sestavljajo pridne roke in zdrava kmečka pamet, predsednik Podeželske mladine Spodnje Podravje je povedal, da okrogle mize ne bi bilo, če bi bil odgovor vprašanje o prihodnosti mladih na podeželju negativen, saj je poklic kmeta zelo necenjen.  V tem poklicu ni vikendov, ni dopusta, ni bolniške, je pa zelo veliko tveganje neuspeha, saj draga mehanizacija, pomanjkanje zemljišč in zahtevna administracija onemogočajo enostavnost kmetovanja.

Minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan je predstavil predloge neposrednih izplačil ter spodbud za mlade prevzemnike kmetijskih gospodarstev, ki dobijo denar za enkratno spodbudo tudi, če prevzamejo samo del zemljišč (lahko v zakup, podarjeno). Letos bo izvedenih samo nekaj vnaprej obljubljenih razpisov, medtem ko bo leto 2015 obilno leto z razpisi, ki ga bo potrebno čim bolj izkoristiti, saj bo potem do leta 2020 težje priti do denarja, je pojasnil Židan. Izvedlo se bo tudi nekaj sprememb v Zakonu o kmetijstvu, ena od sprememb bo predpisovanje plačilnih rokov v prehranski verigi – zamrznejo se do sedaj uzakonjeni plačilni roki, ki se nato postopoma zmanjšujejo. Tako bo za hitro pokvarljivo hrano (rok trajanja do 30 dni), rok plačila 45 dni, do sedaj zapisano: razen če se partnerja dogovorita drugače, izrabljajo trgovine, ki so vedno močnejši partner. Ker je katastrski dohodek (KD) v Pomurju in Podravju nekajkrat manjši kot na Gorenjskem, sedaj komisija ugotavlja pravilnost izračuna.

Foto: DPM Sp. Podravje

Ob morebitni ugotovitvi, da je le ta napačen, bomo morali premisliti od katere sosednje države bomo prepisali izračun. Minister Židan je poudaril, da bo ministrstvo skrbelo za pravočasna izplačila, ter nadaljevalo promocijo slovensko pridelane hrane (vrednost pridelane hrane znaša 1,2 milijarde EUR). Zelo dober kazalnik uspeha je, da je bilo lansko leto povpraševanje po slovensko proizvedeni hrani pomensko večje od ponudbe le te. Zmanjšanje proizvodnje, je bila posledica suše, poplav, zmrzali, vendar nas vsaj delno rešuje povišanje cen.

Dr. Istenič je povedala, da študije kažejo, da se mladi odločijo kmetovati v veliki večini le, če se rodijo na kmetiji in zrastejo z njo, saj je le tako čustvena navezanost velika, kar zahteva kmetija, ki se ji je potrebno posvečati vse dni v vseh življenjskih fazah. Dr. Korošec meni, da ima naziv kmet zelo negativen prizvok, Dr. Istenič pa je dodala, da nekoga prikažeš v negativni luči z namenom, da ga lahko izkoriščaš.

Tudi kmetijske šole so negativno konotacijo imena »kmetijske« preimenovale v biotehniške. Ko dijak kmetijske šole zaključi štiriletno šolanje, bi moral vedeti vse, da lahko profitabilno vodi kmetijo, zaželeno in koristno pa je, da gre za eno leto v tujino. Kolikor dobi povprečen kmet na hektar + 25% + minimalno 23 tisoč EUR, ki jih država da mladim kmetom, je namenjeno da se dopustijo (začetniške) napake. Nekateri bodo uspeli, drugi ne. Prav tako je poudaril, da kmet ne sme dovoliti, da ga prodajalci tehnologij potegnejo v nerazumne investicije, toda pri nabavi kvalitetnega semena, živine se naj ne varčuje. Kar nekaj dobrih kmetij je šlo v stečaj, ker so delali hleve, nabavljali tehnologijo, ki jih noben izračun dobrega pridelka ne more pokriti. Minister opozori še na MIP Pomurko, katere sistem ni nadomestljiv, marsikdo več ni dobil novega partnerja, kar za to področje predstavlja veliko škodo.

Foto: DPM Sp. Podravje

Cveto Zupančič je rekel, da ga ni nikoli motilo, da je kmet. Si, kar si, če si dober, se nimaš ničesar sramovati. Denarja, ki je na voljo za investicije, je, kolikor ga je, ne dobijo ga vsi, je nadaljeval. Investicije, ki se delajo, pa morejo biti takšne, da se pokrijejo tudi če gre kaj narobe. Dr. Istenič pa dopolni, da je nemogoče delovati, če nisi povezan z drugimi posamezniki v družbi (istovrstnimi, potrošniki…).

Minister predstavi, da za mladega prevzemnika ni nujno, da prevzame celo kmetijo, lahko le del, oče lahko da sinu tudi v zakup. Minister pove še, da je nekdo na Dravskem polju 1 ha obdelovalne zemlje kupil za 30 tisoč EUR, česar ne more prenesti nobena ekonomika, cene za zakup pa so tudi do 800 EUR/ha.

Predsednik Zveze slovenske podeželske mladine Rok Roblek pove, da mora kmet biti okoljevarstvenik, da bo lahko nadzoroval svoje vire, ne more mu narekovati okoljevarstvenik, ki ni iz prakse. Dr. Istenič poudari pomen motivacije, ki je za kmetijstvo zelo kompleksna. Ne le spodbude za mlade prevzemnike, zelo pomembni so odnosi v družini (tudi med spoloma), položaj, naloge, ter kolektivno ravnanje cele družine (ne koncentracija na enega posameznika, nosilca).

Foto: DPM Sp. Podravje

Židan pravi, da je politika države politika, zato ker je nekatere ukrepe pač potrebno določiti. Velik izziv predstavljajo podnebne spremembe, ki prinašajo nalive s točami, ko dež potrebujemo ga pa ni. Zelo pomembno je, da se zavaruje pitna voda, ukrepi se izvajajo po vsej Sloveniji, kar je prvi korak k prilagajanju. Investicije za namakanje bodo sofinancirane, toda ko se priključiš na omrežje plačaš vse obveznosti, kar se bo poplačalo s kulturami, ki se bodo s tem namakale. Za namakanje bi bila potrebna rezervacija rečnega sistema, saj je podzemna voda, ki je imamo v Sloveniji kar precej, rezervirana izključno za to, da v prihodnosti ne bomo žejni. Predvideva se mikroregionalizacija, ki bi izvedla podrobno analizo ter z zgodovinskimi podatki izoblikovala nasvete, ki bi priporočali kaj lahko delaš in česar ne. Če pride do suše in je bilo ravnanje v skladu z nasveti, bo možna državna pomoč, v nasprotnem primeru ne (npr. polje blizu Murske sobote vedno znova zasajeno z istim posevkom in ga suša venomer močno prizadene, če bi bila posejana npr. rana pšenica omenjenih težav ne bi bilo).

Zaključna misel dr. Korošca je bila: Potrebni so dobri pogoji, znanje in ljubezen, dr. Isteničeva je poudarila, da mesto ne more brez podeželja. Minister Židan pa je svetoval, da moremo biti enotni, saj so podjetja, ki so se znotraj med seboj najbolj prepirala zelo nasrkala, tista, ki pa so bile navzven enotna (prepiri skrbno za zidovi), so sedaj uspešna.

Avtor: Doris Letina