Poppa&Dula: Slovencem sporočamo, da smo Prekmurci tu in da delamo

Včeraj je glasbena zasedba Stekli psi na svetovni splet lansirala svoj prvi videospot, v letošnjem letu pa predramila marsikatero glavo glasbenega skeptika. Prekmursko pokrajino, stereotipizirano sporočilnost ruralnega primeža, mentalitete in odnosov v domačem okolju so postavili v nov kontekst, ki nakazuje željo po korenitem miselnem preobratu. Zdi se, da to mestoma tudi zahtevajo.

Njihova lirika v ospredje postavlja socialno-družbene in politične dražljaje prekmurske pokrajine, ki jih udarni dvojec Dula&Poppa zlijeta na subtilen način. Ta se v kriznih časih lahko krčevito oprime marsikaterega prebivalca pokrajine ob Muri: „Narod fajn počasi šizi pa propada, itak za vse delavec nadrka, oni kažejo drüjg na drüjgoga te gda je frka, samo lažejo pa glumijo, na račun delavca žepke punijo, za pizdarijo nišče nešče bite odgovoren, narod ščej resnico ges gučin tou ka moren ...“

Peterica, ki sestavlja zasedbo Stekli psi, je izrodek dvojice MC-jev Gorana Radulovića (Dula) in Aleša Kovača (Poppa). Poleg njiju zasedbo sestavljajo še bobnar Ivor Knafelj, kitarist Andrej Ajdnik, na bas kitari pa svoj delež pridodaja še Manuel Kuran. Letos so pod okriljem založbe God Bless This Mess izdali glasbeni prvenec Koga briga!, nedavno pa na Youtube lansirali še svoj prvi videospot za pesem Nindri Indri.

Orala sta ledino pomurskega rapa, z leti so odrasle tudi rime

Goran Radulović in Aleš Kovač, ki na odru »razdajata« vokalno steklino, sta svoje prve rime in s tem pot v glasbene vode pričela pred dvanajstimi oz. desetimi leti. Kovač (Poppa) pravi, da se je v tem času dojemanje življenja in s tem posledično sporočil, ki jih razdaja, zelo spremenilo. »Takrat smo imeli v glavi čisto druge »filme«, čisto nekaj drugega nas je gnalo naprej, bili smo mladi in mladost je norost, kot pravijo. Mislim, da so danes moje rime bolj zrele, z odraščanjem pa se to seveda pozna tudi na tekstih.«

Aleš Kovač (levo) in Goran Radulović (desno)

Drugi izmed »napadalnega« dvojca Steklih psov, Goran Radulović, ki nosi umetniški nadimek Dula, je z zlaganjem rim začel v osmem razredu osnovne šole. »Potem sva v eni izmed kleti s prijateljem Purijem posnela prvi komad, to je bilo leta 1999, in tako se je vse skupaj začelo. Ravno to, da rap v Pomurju še ni bil razvit (zdaj je), mi je bila velika motivacija. Ni bilo lahko, pa tudi ne težko. Pač izražanje odraščanja prek besedil, kar se mi je zdelo super in se mi še vedno zdi. Lepo se je spominjati takratnih časov, snemanje komadov na kasete, slabe mikrofone, itd.«

Radulović pravi, da se v njegovih tekstih pozna močan priokus prekmurskega okolja. »Tu živim in to vpliva name v vsakem primeru, tudi če pišem rime o sebi, se sliši kot da je v ozadju vpliv Prekmurja. Bodisi so teksti zabavni bodisi melanholični, je tu vpliv Prekmurja.«

V Ljubljani je na koncertu »raztur«, v Pomurju je publika pasivna

Isto velja tudi za Kovača. »To delamo s srcem, tu živimo in to se pozna. Na vprašanje, ali se v Ljubljani na odru počuti drugače, kot v Pomurju, odgovarja: »Da. Tam je publika veliko bolj živa, v našem domačem okolju te pa gledajo, kot da odkrivaš neko toplo vodo, čemur gotovo ni tako. Je pa po drugi strani to boljše, da potem ljudje doma poslušajo tekste in skušajo razumeti poanto vsega. V Ljubljani pa je galama in raztur.«

Radulović dodaja, da skozi glasbo in besedila domačo okolico lahko predstavi v drugačni luči, kot so jo sicer vajeni slišati drugod po Sloveniji. »Ko »raprezentiram« sebe, »raprezentiram« tudi svoje okolje – Prekmurje. Prekmurje dajemo na mapo sveta, naj se zna.«

Slovenija, tu smo!

Da so Stekli psi zarisali novo glasbeno črto na zemljevidu obče Slovenije, pričajo tudi številne pozitivne kritike njihovega prvenca Koga briga!. Kot zgleda, je prekmurska »briga« prerasla v močan čustveni naboj, ki so se ga »psi« lotili z namenom. »Sloveniji sporočamo, da smo Prekmurci tu. Da delamo, smo navzoči, čeprav nas nekateri prezirajo in dojemajo, kot da nas ni,« razlaga Kovač. Na drugi strani po Kovačevih besedah Pomurcem sporočajo, naj se spoštujejo in so potrpežljivi med sabo. »Moramo držati skupaj, ker nas je malo,« dodaja. Radulovič ga dopolnjuje: »Moramo imeti radi sebe, da bomo lahko imeli radi še druge.«

Želje na področju, za katerega dihata in srčno ustvarjata, so v prihodnosti za oba podobne. Čim več nastopati in ustvarjati kvaliteten glasbeni material. »Gremo do konca. Kar se tiče videospota, je lepo, da je prekmurska beseda še v video verziji, tako da upam na najboljše. Novega materiala je tudi že nekaj, kdaj bo zunaj, pa naj zaenkrat ostane skrivnost,« dodaja Kovač. Radulović zaključuje z upanjem, da bo to čim prej.

- POVEZAVE DO OSTALIH PROFILOV