Poskrbimo za ptice pozimi

Zima je čas, ko posebno skrb namenjamo tudi pticam. O tem, kako lahko pomagamo sami, smo se pogovarjali s predsednikom Pomurske sekcije DOPPS-a (Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije) Gregorjem Domanjkom in članico Lariso Gregur.

O skrbi za ptice sta povedala: »Za ptice pozimi poskrbimo z rednim hranjenjem na krmilnicah. Hraniti začnemo v času, ko nočne temperature padejo pod -5 C in ko okolico pokrije snežna odeja. Hranimo na krmilnicah, ki so primerno zavarovane pred možnimi plenilci, kot so domače mačke in pred padavinami (streha). Ptice krmimo s sončničnimi in konopljinimi semeni, prosom, različnimi plodovi grmovnic in dreves, kot so npr. šipek, robida, mokovec, dren, črni bezeg, hrast, oreh, leska. Vse te plodove lahko naberemo v naravi ali pa jih kupimo v trgovini. Kos, brinovka in taščica bodo npr. veseli rozin ali drugega sadja, prinesenega ali puščenega na drevesih ali na brajdah.«

Larisa in Gregor poudarjata, da je skrb za ptice potrebna iz razloga:  »Človek je s svojim poseganjem v okolje in naravo povzročil spremembe v različnih življenjskih okoljih ptic do take mere, da je veliko vrst postalo redkih, nekatere pa so celo izumrle. Poleg življenjskih okolij (habitatov) izginjajo tudi določeni viri hrane. Temu smo priča po celotni Zemlji. Ptice so pomembne pri razširjanju rastlin in ohranjanju pestrosti vrst na našem planetu.«

Če človek pomaga pri krmljenju ptic, lahko popravi del škode: »Ptice so del prehranjevalne verige v naravi, saj so hrana za druge vrste, obenem pa so med pticami tudi plenilci, ki vzpostavljajo npr. naravno ravnotežje števila glodavcev in žuželk. V primeru odsotnosti ptic se lahko prejšnji dve živalski skupini preveč namnožita in začneta povzročati gospodarsko škodo. Poleg tega določene vrste oprašujejo rastline in prenašajo semena drevesnih vrst, ki sicer ne bi vzklila, če ne bi prešla skozi prebavni trakt ptice. Ptice so izredno pomemben pokazatelj sprememb v naravi, saj so na te spremembe bolj občutljive kot mi sami. S slabšanjem življenjskih pogojev za njih, se slabšajo pogoji tudi za nas.«

Kaj lahko naredimo sami: »Poleg zimskega krmljenja lahko pticam pomagamo tako, da ne uničujemo njihova življenjska okolja, kot so mejice, debelejša stara drevesa v gozdu, sadna drevesa z dupli. Pomagamo jim lahko z nameščanjem gnezdilnic in s čim manjšo uporabo fitofarmacevtskih sredstev za zatiranje žuželk, s katerimi se prehranjujejo ptice.«

Naloga Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je varovanje ptic in njihovih življenjskih okolij. Svoje poslanstvo uresničujejo preko predavanj, raziskovanj, naravovarstvenih akcij in publiciranjem revij: »Le to bi bilo težje uresničljivo brez številnih prostovoljcev in drugih ljubiteljev ptic, ki si že več kot 30 let prizadevajo pri Slovencih vzbuditi naravovarstveno zavest o pticah,« zaključujeta sogovornika.

Foto: Mojca Podletnik

Več fotografij v spodnji galeriji...