Štirje dijaki SPTŠ na maturo z goKARTOM

"Poleg rednih učnih obveznosti, smo si štirje dijaki zadali dodatni cilj, da za maturitetni izdelek ustvarimo inovativno oblikovano in tehnično dovršeno vozilo goKART SPTŠ. Sebi, profesorjem in stroki želimo dokazati, da znamo, zmoremo in želimo," so na svoji spletni strani zapisali štirje dijaki Srednje poklicne in tehnične šole, smer strojni tehnik (razred 4K1). V sklopu maturitetnega izdelka so se odločili za malo večji, zahtevnejši projekt, za katerega bodo združili moči. Ponavadi je to samo samostojni izdelek ali v paru; Damir Skuhala, Jakob Šadl, Benjamin Kosi in Boštjan Lubi pa so skupaj zasnovali in že izdelujejo vozilo gokart.

Do ideje je prišlo med lanskimi poletnimi počitnicami

Ideja se je utrnila Benjaminu sredi tretjega letnika, ko so že potekali pogovori o maturi. Sprva je ideja krožila le med prej omenjenimi dijaki od ust do ust, kasneje pa se je začela tudi bolj konkretno razvijati. Tako so že v poletnih počitnicah začeli pripravljati analizo gokarta in njegovo delovanje, da so dobili celotno sliko o delovanju gokarta. Proučili so sestavo krmiljenja, okvirja, motorja in pnevmatik, v sklopu priprav pa so obiskali tudi gokart dirko SPORTSTIL CUP na Ptuju, kjer so s prve roke dobili informacije o delovanju in sestavi tovrstnega vozila.

Z leve proti desni: Benjamin Kosi, Damir Skuhala, Boštjan Lubi in Jakob Šadl

Vrednost projekta ocenjujejo 3.500 in 4.000 evri, še vedno jim manjka tisočak

Benjamin Kosi, ki je prišel na idejo, je o tem povedal: »Že od majhnega sem rad gledal gokarte in formulo, vendar bi formula bila pretežek zalogaj za nas. Tako smo se odločili za gokart.« Ideja je bila všeč tudi ostalim članom ekipe goKART SPTŠ, kakor so projekt poimenovali, saj so vsi ljubitelji motošporta.«

Fante pa so pred samo izdelavo čakali še opravki z pripravo dokumentacije. Osnovni finančni okvir so postavili zelo široko, kmalu pa so se soočili s težavami pri iskanju finančnih sredstev. Trenutno ocenjujejo, da bo vrednost celotnega projekta 5.000 evrov. Denar so zbrali s sponzorskimi in donatorskimi sredstvi, nekaj je primaknila tudi šola. Četveririci manjka še kakšen tisočak za končno izvedbo projekta. Nekateri sponzorji so se odločili pomagati direktno s svojimi storitvami in izdelki, ostalo nabavijo sami. Določene stvari so nakupili v lokalnih trgovinah s tehniko, bolj specifične dele za karting pa so morali iskati drugod po Sloveniji. Za sodelovanje so se odločili s specializirano trgovino za karting v Ljubljani.

Oviro jim pri nakupih predstavlja prav birokracija. Tako ne smejo nakupovati v tujini, saj šola ne sme poslovati z gotovino in sodelovati s tujino, vsa sredstva pa so spravljena na šolskem transakcijskem računu. Tako so prisiljeni poslovati v Sloveniji in se zadovoljiti z manjšo izbiro.

Vsak opavlja svojo nalogo

Delo so si razdelili. Jakob Šadl projektira in izdeluje okvir - njihova šasija ne bo standardne oblike ampak so se odločili za prenovitev in uporabo svojih idej. Motor bo namreč postavljen za voznika, običajno se motor nahaja ob vozniku. Boštjan Lubi skrbi za volan in krmiljenje, ki ne bo kaj drugačno kot je to običajno pri gokartih. Benjamin Kosi je zadolžen za karoserijo, katero riše v programu za prostorsko modeliranje Creo Parametric. Najprej model nariše, potem pa gre ta v izdelavo. Karoserijo bo izdelal v treh delih, prednja in stranska maska bosta ločeni, gokart pa bo v celoti zaprt, podobno kot formula in ne kot navaden gokart. Za pogonski agregat, prenos moči in zavore pa je odgovoren Damir Skuhala, ki je tudi vodja projekta. Obenem skrbi še za organizacijo dela na projektu, za nabavo delov in ureja administrativne zadeve.

Prvotni finančni okvir je bil preoptimističen, zato so bili prisiljeni v racionalizacijo

Največjo težavo jim predstavlja zbiranje finančnih sredstev, saj so že bili prisiljeni v racionalizacijo. Prvi finančni okvir je predvideval ceno projekta okrog 6 do 7 tisoč evrov. Hitro pa so prišli do spoznanja, da tega ne bo moč realizirati. V sklopu racionalizacije so se odpovedali prednjim zavoram in namesto novega kupili rabljen motor, s čimer so privarčevali skoraj 2.500 evrov.

Gokart bo drvel čez 100 km/h

Dva metra dolg in meter širok gokart bo tehtal 100 kg, s pomočjo 125 kubičnega motorja pa bo dosegal hitrosti čez 100 km/h. Pogon bo na zadnji kolesi, brez diferenciala, zato bo eno kolo v zavojih vedno podrsavalo. Medosno razdaljo so povečali za okrog 40 centimetrov zaradi postavitve motorja za voznika, ta po novem znaša okrog 1,5 metra. Za tovrstno postavitev motorja so se odločili, ker so vozilu želeli dodati nekaj svojega pridiha in ne preprosto kopirati že obstoječih gokartov. Vozilo bi radi testirali na kakšnem od letališč ali karting stez, kjer je več prostora. A najprej bo treba delo dokončati in šele nato testirati.

Odločili so se, da čim več komponent izdelajo v šoli in da osvojeno znanje prenesejo v realen izdelek. Vsega na šolskih strojih ne bodo mogli izdelati, zato jim bo na pomoč priskočil sponzor (Obdelava kovin Darko Kovačič s.p.), ki jim bo izdelal ohišja ležajev in zadnji pesti. V šoli pa bodo izdelali prednji pesti, nosilec motorja, sistem za nagib premnika. Največji izziv dijakom predstavlja prav prenos teoretičnega znanja iz delavniške risbe na fizično izdelavo, saj nimajo veliko izkušenj. Prav v tem vidijo dodano vrednost projekta, ne bodo kupili delov in gokart enostavno sestavili, ampak ga bodo poskušali v čim večji meri izdelati sami in ga šele nato sestaviti.

Gokart bo na koncu ostal v rokah šole

S financami in pogodbami so se začeli ubadati lanskega septembra, izdelava pa se je pričela konec novembra, končati pa morajo najkasneje v sredini aprila. Vse skupaj bo torej trajalo okrog pol leta, predstavitev končnega izdelka pa bo potekala ob koncu šolskega leta. Gokart bodo morali zagovarjati na maturi, kjer bodo prejeli tudi končno oceno, izdelek pa na koncu ostane v rokah šole.

Zahvalili so se profesorju Robertu Balažicu, ki je tudi njihov mentor, za pomoč in konstruktivne kritike ter šoli, ki jim je omogočila uresničitev projekta. Trije bodo v prihodnje nadaljevali s študijem v Mariboru, Jakob Šadl, Boštjan Lubi in Damir Skuhala se bodo namreč vpisali na Fakulteto za strojništvo. Benjamin Kosi, ki igra nogomet v drugi ligi za ekipo Veržeja, pa bo nadaljeval svojo pot na Fakulteti za šport v Ljubljani.

Mladi strojniki si želijo, da bi lahko bil njihov projekt in izdelek naslednjim generacijam motivacija, da tudi sami poskušajo izdelati kaj podobnega. Aktivnosti mladih ustvarjalcev lahko spremljate na njihovi Facebook strani, kjer redno objavljajo svoj napredek.

Več fotografij v spodnji galeriji...