Na literarnem večeru na Cankovi o usodi porabskih Slovencev

V prostorih občine Cankova je v soboto potekal literarni večer s pisateljem Franckom Mukičem.

Večeru so prisostvovali tudi župan občine Cankova Drago Vogrinčič, predsednica TD Hilda Vogrinčič, slovenska pisateljica Karolina Kolmanič ter profesor Franc Kuzmič. Večer je potekal v prekmurščini, saj je pisatelj snemal prispevek za radio Monošter.

Usoda porabskih Slovencev po 2. svetovni vojni

Francek Mukič je odgovorni urednik radia Monošter in jezikoslovec. Napisal je dva romana, Črnošolec in Strgane korenine, ki segata v povojno obdobje, ki je bilo zlasti za porabske Slovence zelo kruto. Oba romana sta izšla tako v slovenščini kot v porabščini, saj mnogi porabski Slovenci ne razumejo slovenskega knjižnega jezika, temveč so hranili svoje narečje, ki je zelo podobno naši prekmurščini.

Pisatelj je povedal, da naslov Črnošolec pomeni človeka, ki je izgubil svojo dušo, nekoga, ki je sklenil pogodbo s hudičem, kar je prispodoba za porabske Slovence, saj so le-ti bili prisiljeni delati kupčije z Madžari in pa tudi med sabo in se dobesedno obdržati pri življenju, ali povedati, da so Slovenci ali pa to tajiti. Zgodba je rekonstrukcija grozljivega in do danes nepojasnjenega umora porabskega mladeniča Marcija Lončariča v času informbiroja.

Roman Strgane korenine je nekakšno nadaljevanje Črnošolca, saj govori o deportiranju porabskih Slovencev, pa ne samo njih, v delovna taborišča v madžarske puste in temelji na neprijazni usodi Jožefa Gumilarja iz Gornjega Senika.

Župan Vogrinčič je odprl razpravo o moralno – etičnih dilemah posameznika in k njej pritegnil tudi pisateljico Kolmaničevo in profesorja Kuzmiča. Pisateljica je povedala, da na vse sije enako sonce, da so zvezde vsepovsod enake, čeprav se našim izseljencem zdi, da so oddaljene in hladne, kar govori o njihovem domotožju in življenju, ki so ga pustili za sabo. Ne more razumeti, da lahko ljudje iznajdemo toliko načinov, da se medsebojno uničujemo, saj naj bi bilo po nekaterih raziskavah v dvatisočletni človeški zgodovini le eno samo leto brez vojn. Profesor Kuzmič je poudaril, da na koncu vsak človek mora živeti s svojo vestjo, ali se oportunistično prilagodiš ali pa tudi za ceno življenja obdržiš svoj stav, je verjetno stvar posameznika in le zanamci lahko ocenijo, ali smo ravnali prav.