10 tipov prostitutk skozi zgodovino

Prostitucija velja za najstarejši poklic v zgodovini človeštva in to ne brez razloga. Obstaja že od začetka človeštva in je imela veliko časa za rast. Prostitutka ni samo prostitutka, ampak obstaja široka paleta položajev žensk skozi zgodovino, ki so imele to vlogo v civilizaciji, vse od izobčenk do stebrov družbe.

10. Ying-chi

Ying-chi so verjetno prve uradne prostitutke v zgodovini Kitajske. Za njihov priznan obstoj je zaslužen cesar Wu, ki je določil zaposlitev taborja žensk, katerih edini namen je bil, da spremljajo njihovo vojsko na dolgih pohodih in jih zabavajo. Ying-chi dobesedno pomeni taborska vlačuga, ki pa je 100 let pred Jezusovim rojstvom pomenil laskavi naziv. Viri navajajo, da je kralj Yue ustanovil prvi tabor s prostitutkami, ki so ga izključno sestavljale vdove padlih vojakov. Te ženske so bile precej drugačne od kasnejših zelo priljubljenih pokončnih kurtizan, katerih vloga je bila, da so bile prijateljice moškim. Ying-chi prostitutke so bile tudi precej drugačne od prostitutk, ki so delale v vladnih bordelih, ki pa so obstajali v 7.stoletju pred našim štetjem.

9. Tempeljske prostitutke v stari Grčiji

O vlogi tempeljskih prostitutk v stari Grčiji je bilo že mnogo razprav. Razprava ni tekla o tem, ali je bila to priljubljena praksa ali ne, ampak se je razpravljalo o podrobnostih prakse. Tempeljske prostitutke so bile tiste, ki so svoje delo opravljale z dovoljenjem duhovnika v templju in hkrati za njihovo božanstvo. Ni znano, koliko verskih obredov so izvedle te prostitutke. Nekateri menijo, da so bile zgolj sužnje in so jih prodajali, zato da bi zaslužili denar za tempelj. Drugi spet menijo, da so imele v templju veliko bolj spoštovano vlogo, hkrati pa tudi pri čaščenju svojega boga in obenem verjamejo, da je obisk templja in najem njihovih storitev bila oblika čaščenja boga. Ta teorija je še posebej priljubljena v povezavi s kultom plodnosti in boginje Afrodite. Ideja tempeljske prostitutke je splošna, obstajale pa so različne ravni hierarhije. Mnoge od njih so prišle v tempelj kot device in so posvetile svoje življenje in svoje telo čaščenju svojega boga ali boginje. Nekateri viri celo pričajo, da so v templju služila le dekleta, mlajša od 14 let. Na voljo je ogromno nasprotujočih si dokazov, kakšna je bila vloga teh služečih prostitutk, vendar brez dvomov so bile pomemben del tempeljskega življenja.

8. Indijska Devadasi

Devadasi je ženska, ki je bila prisiljena v življenje prostitutke, s katerim je služila indijski boginji plodnosti Yellammi. Ko so dekleta dosegla določeno starost v puberteti, so jih starši prodali na dražbi najboljšemu ponudniku. Ostanek svojega življenja so morale nato preživeti kot prostitutke, ki so služile omenjeni boginji Yellammi. Vsako noč so bile predmet prodaje tistemu, ki je zanje ponudil največ. Za starše je bil to dober posel, ne samo, da jim ni bilo treba plačati dote ob hčerkini poroki, mnogi so celo obdržali denar, ki so ga dekleta zaslužila. Takšna praksa je bila del Yellammine religije stoletja. Leta 1988 so jo v Indiji prepovedali, kljub temu pa se še nadaljuje. Stigma devadasi je težka, saj tudi, če se dekleta kasneje odločijo odpovedati temu življenjskemu slogu, se nikoli ne poročijo. Ko so enkrat posvečene boginji Yellammi, ni povratka. Večino teh žensk izženejo iz templja sredi njihovih 40-ih let, ker po njihovem mnenju niso več dovolj privlačne, da bi lahko služile omenjeni boginji in tako jih večina začne prosjačiti, da lahko preživijo ostanek svojega življenja.

 7. Tolažnice v času 2.svetovne vojne

Tako imenovane tolažnice iz 2.svetovne vojne so temna in pogosto spregledana stran tega obdobja. V začetku leta 1932 je japonska vojska začela zaposlovati ženske, predvsem mlade Korejke, za delo na ti. »tolažilnih postajah«. Ženskam so obljubljali nova delovna mesta, vendar pa jim ni bilo rečeno, da bodo dejansko zaposlene v bordelih za japonsko vojsko. Nekje okrog 200 000 žensk je bilo odposlanih, da bi postale tolažnice in po oceni jih je le nekje 25%-30% preživelo. Dekleta, stare tudi 11 let, so bile prisiljene nuditi spolne usluge tudi od 50 do 100 moškim dnevno, če so jih zavrnile, so bile tepene. Japonska vlada je kasneje sicer dala verbalno opravičilo preživelim tolažnicam in njihovim družinam, vendar so le-te ponujeno denarno odškodnino v večini primerov zavrnile. V letu 2014 je ostalo živih le 55 tolažnic.

6. Grške Auletride

Auletride so bile grške prostitutke, ki so uživale poseben položaj v družbi. Te ženske so bile usposobljene za veliko več kot le za spolne odnose. Igrale so na flavto in bile izučene plesalke. Nekatere od njih so imele tudi druge talente, kot so na primer žongliranje in akrobatika in so zato bile očarljive občinstvu. Mnoge so javno nastopale na ulicah, kjer so bile vključene v verske obrede in festivale, nekateri viri celo pravijo, da so bila priljubljena  zabava za otroke. Moški so jih lahko tudi rezervirali za zasebne zabave, kjer so predvsem izkoristili njihov talent glede spolnosti. Druga vrsta podobnih zabavljačev so bili ti. psaltriai ali igralci harf in kitharistriai ali igralci citer. Ta dekleta, občasno tudi fantje, so delovali kot spremljevalci, ki so jih lahko rezervirali za zasebne zabave.

5. Indijska Ganika

Indijska Ganika je različica japonske gejše. Te ženske uživajo visok status v družbi. Ker se ganika nikoli ni poročila ali ovdovela, so se te ženske izognile stigmi vdove. Za vdove je družba verjela, da so uročene, zaradi tega se eno obdobje tudi niso smele pojavljati v javnosti. Indijska družba je poznala devet tipov prostitutk in ganika je elita v tej hierarhiji. Od njih pričakujejo poleg seveda spolnega talenta, da se naučijo uprizoritvenih dejavnosti. Ko ženska naekrat obvlada vseh 64 določenih dejavnosti, je povišana v ganiko. Medtem so bile druge prostitutke predvsem gospodinje, ki so z opravljanjem omenjenega poklica zaslužile dodaten denar za može, ki so jih nadzirali. Ganika je dobila častno mesto na kraljevih dvorih in o njeni lepoti in veščinah so pisali tudi pesniki. Ker so stregle plemstvu, so bile zaščitene z državnimi zakoni. Vendar pa so lahko bile tudi tepene, če so zavrnile stranko, ki je bila na visokem položaju.

4. Zonah-prostitutka hebrejske Biblije

Zonah je ženska prostitutka iz hebrejske Biblije. V nasprotju z ostalimi prostitutkami ona ni bila v lasti človeka in ni bila odgovorna za rojevanje potomcev, da bi družinski priimek živel naprej. Zonah obstaja zunaj pravil Biblije in sicer z malim številom pravil, ki narekujejo, kako se je treba obnašati proti takim ženskam. Eno zelo specifično pravilo je, da oče ne sme prodati svoje hčerke v prostitucijo in če hčerka duhovnika postane zonah, jo je treba sežgati. Duhovniki se niso smeli poročiti z zonah, medtem ko so se vsi ostali možje lahko poročili z zonah in uživali v njeni družbi.

Druge vrste prostitutk so bile predvsem v templjih, kjer so častili poganske bogove, vendar pa je bilo strogo prepovedano izraelskim ženskam, da bi postale  qedeshab, kar je pomenilo tempeljska prostitutka.

3. Hetaira-atenska kurtizana

Hetaira je bila kurtizana v Atenah in je spadala v visoki družbeni razred. Ker je bila v Atenah prostitucija legalizirana in Atenke niso smele biti prostitutke, so bile hetaire pogosto sužnje. Manj pogosto je bila hetaira ženska, ki se je rodila v Atenah, vendar njeni starši niso imeli atenskega državljanstva. Za razliko od žensk, ki so prakticirale prostitucijo za zaprtimi vrati, so hetairo pogosto videli delati na simpozijih med množico ljudi. Hetaire niso smele poročiti atenskega državljana, vendar pa jih je lahko kakšen tak državljan kupil in tako osvobodil in rešil, vendar je praksa temu nasprotovala. Če so te osvobojene ženske ujeli, da so se pretvarjale, da so enakopravne atenskim državljankam, so jih lahko peljali pred sodišče, kjer so jih spoznali za krive in jih ponovno vrnili med sužnje. Hetaire so bile pogosto ljubice vplivnih moških, prav tako je znano, da so zaradi svoje lepote in elegance bile modeli kiparjem, ki so oblikovali kip boginje Afrodite.

2. Tawaif-indijske umetnice

Tawaif so bile znane kot umetnice v Severni Indiji od 18.stoletja do zgodnjega 20.stoletja. Podobno kot gejše, so bile plesalke in glasbenice, nikakor pa ne prostitutke v običajnem pomenu besede, ampak kot izvajalke zabave, ki so imele svoje pokrovitelje. Mnoge so bile premožne, še posebno tiste, ki so modro izbirale svoje gospodarje. Premožne tawaif, ki so imele hčerke, so pogosto na njih prenesle tako poklic kot premoženje. Tawaif, ki so prihajale iz družin, kjer se je bil ta poklic prenašal iz roda v rod, so dobile višji socialni položaj. Prepovedano jim je bilo se poročiti, vendar pa so lahko šle v različne oblike formalnih razmerij s svojim gospodarjem, kar ji je naredilo dejansko za njihove žene v vsem, razen v imenu. Kjer je bila prava žena spoštovana ženska, je ona nadaljevala družinsko deblo, taiwaf pa je bila lepa, sočutna, ki je pritegnila vplivnega moškega.

1. Islamska Mutah

V tem primeru gre za zapleteni pojem, kaj Mutah v bistvu pomeni v islamskem svetu. Gre za začasno zakonsko zvezo: dve stranki v pogodbi skleneta, da se bosta poročili za določen čas. Pogodba je lahko ustna ali pisna in tudi vsi deli zakonske zveze se dogovorijo naprej, vključno z doto, ki jo bo ženska prejela, v kakšnem fizičnem stiku bo morala sodelovati in dolžina trajanja zakonske zveze. Na eni strani zagovorniki pravijo, da je to način, kako dve osebi, ki se začasno poročita, ugotovita, ali sta prava eden za drugega, torej preden se zares poročita in tako ne kršita islamskega prava. V pogodbi se lahko tudi določi, da ne bo prišlo do fizičnega stika, v nekaterih primerih pa se to zgodi pod budnim očesom staršev strank. Prav tako se v pogodbi lahko določi, da bo zakonska zveza trajala le nekaj ur in da bo ženska plačana za to. Nedvoumno pa je dejstvo, da je mogoče to pogodbo uporabiti kot način, s katerim se obide tabu prostitucije, saj nekateri muslimani, kot recimo suniti, le tej ostro nasprotujejo. Zaradi možnosti začasnega trajanja veljave pogodbe in možnosti plačila pravijo, da gre za luknjo v zakonu, saj imajo lahko mladi moški in ženske neskončno partnerjev brez verske krivde.

Vir: listverse