Knjižnica Lendava kmalu v novih prostorih?

Lendavska knjižnica danes opravlja svojo dejavnost v neobaročni stavbi iz leta 1907. Sem se je preselila v sedemdesetih, prej je tukaj bila vojska, tudi strelišče. V zadnjih desetletjih se je funkcija knjižnice spreminjala, tako so nastale potrebe za večjimi prostori. O tem smo se pogovarjali z direktorjem knjižnice dr. Albertom Halaszom.

V eni najlepših meščanskih stavb Lendave so nekdaj le izposojali gradivo, a s sledenjem trendom sodobnih knjižnic je tudi ta knjižnica postala prostor kulturnega dogajanja, zato trenutne prostorske razmere tem potrebam več ne zadoščajo.

Kot je povedal dr. Halasz: »Splošne knjižnice po zakonu izvajajo knjižnično dejavnost, ki zajema tudi določene prireditve za spodbujanje bralne kulture. V Lendavi organiziramo prireditve za javnost: bibliopedagoške ure, program Rastem s knjigo, sodelujemo s šolami z dogodki, razstavami. Imamo slovenske in madžarske  pravljične ure, te so v zadnjem letu postale zelo priljubljene. Odhajamo tudi v dom starejših na bralne ure, sodelujemo s CSD, kjer naše knjige dobivajo njihovi oskrbovanci. Prav tako izvajamo akcije: izbiramo naj bralca, bralce jeseni, zime…«

Zgradba je v slabem stanju, ni dostopa za invalide

Dr. Halasz pravi, da se knjižnica že vrsto let ukvarja s prostorskim problemom, saj so sedanji prostori bili namenjeni za stanovanje. Po zakonu bi morali imeti en vhod v knjižnico, sedaj pa imajo dva, ker se drugače ne izide, prav tako nimajo vhoda za invalide. Na splošno je zgradba po besedah sogovornika  v slabem stanju, dvorišče ni urejeno. Podstrešje ni uporabno, ker so slabe stopnice in ni zasilnega izhoda, tudi zamakalo se je, okna ne tesnijo, ni prezračevanja : »Po zakonu moramo vzdrževati tudi določeno stopnjo temperature, da se ne uničuje knjižnično gradivo.«

V javnosti se pojavljajo namigovanja o novih prostorih, tako je bilo govora o tem, da bi se knjižnici namenila novogradnja ali preselitev v že obstoječe prostore v Lendavi: »Lani, ko sem nastopil mesto direktorja knjižnice, sem preveril stanje knjižnice in z ugotovitvami glede problematike financiranja in prostorske stiske oglasil na ministrstvu za kulturo. Začele so se aktivnosti v tej smeri in sedaj po letu dni se ustanovitelj (Občina Lendava)- župan z njimi resno pogovarja o možnostih preselitve knjižnice. Kdaj bo in kje bo  pa lahko pove župan, ki je za to pristojen.« (Za odgovor smo zaprosili župana Občine Lendava, vendar ga nismo prejeli.)

Najugodnejša rešitev je novogradnja. A zatakne se pri denarju. Morda preselitev v bivšo blagovnico?

 »Vedno je najugodnejša varianta novogradnja. A glede na situacijo države si ne bomo delali utvar, je pa nekaj drugih možnosti v lendavskem prostoru.« V javnosti se pojavljajo ideje o odkupu prostorov bivše blagovnice, dokončno odločitev bo sprejela občina. Ustanovitelja sta sicer občini Lendava in Dobrovnik, soustanoviteljice pa narodna skupnost  obeh občin.

Knjižnica Lendava se sooča tudi s finančnimi težavami, saj dosegajo le 70% vseh sredstev, ki bi jih morali imeti na voljo. Sicer je splošno stanje knjižnic v Pomurju slabo, saj primanjkuje financ, kar pomeni manj nakupa novih knjig.  Zaposlenih bi morali imeti 16, sedaj jih je 10 in en javni delavec: »To pomeni, da se delo precej nalaga na ramena tistih, ki so zaposleni – vsak je multifunkcionalen. Vsak bibliotekar ima še dodatna opravila: na izposoji, na nabavi, potem še za statistiko, drugi za računalništvo, za organizacijo prireditev,…«

Kot pravi dr. Halasz, so zadnje študije so pokazale, da imajo knjižnice dodano vrednost v svojem okolju, ki  je merljiva tudi v denarju: »Prevzeli bomo fond Nafte- Inženiring v stečaju, kar je za celo sobo strokovnih knjig in to denarno tudi precej stane, če bi kdo želel kupiti. Mi pa bomo imeli ta fond  na voljo za raziskovalce, ki se bodo ukvarjali s temi temami.«

Več fotografij v spodnji galeriji ...