Imate kaj za pusta hrusta?

Že smo v pustnem času, ponekod potekajo pustna rajanja, ki bodo višek dosegla v naslednjih dneh. Mi pa smo pobrskali po nekaterih pustnih zanimivostih. Preberete lahko tudi, kako so nastali krofi – krona pustnega časa.

»Debela repa, dugi len,…,« so prepevali otroci od vrat do vrat.

Prazniki osmišljajo naša življenja, ga lajšajo in harmonizirajo. Vsak praznik ima mitsko, duhovno in simbolno raven, a danes so te vsebine praznikov prekrite z novimi tehnologijami in potrošništvom. Le kdo se ne spomni, kako smo včasih kot otroci našemljeni hodili od vrat do vrat in zapeli: »Debela repa, dugi len, gnjes je fajnšček cejli den.« Otroci so se ob koncu dneva domov vrnili s sladkarijami in drobižem.  Pustne šeme prinašajo srečo in dobro letino, zato so jih bili veseli pri vsaki hiši. Danes takšne šege gredo v pozabo, saj se ljudje zapiramo v svoje domove in drugim ne pustimo blizu. Sicer pustna rajanja segajo daleč v čas pred pojavom krščanstva, ko so ljudje v tem času praznovali prebujanje narave.

Foto: en.wikipedia.org

Še danes velja magična moč mask – skozi ironijo in humor izrazimo družbeno kritiko.

Nekdaj je za prvi novoletni mesec veljal marec, kasneje so koledar premaknili in pustovanje je v bistvu ostanek novoletnega veseljačenja, ki se danes kaže v pustnih norčijah.  V Sloveniji je prvo pustovanje omenjeno v 17. stoletju, navada šemljenja pa sega v predkrščanski čas. Takrat so naši predniki praznovali obdobje ponovnega obujanja narave, na drugi strani pa odhajanja zime. Tudi krščanstvo je videlo, da mora ta čas spoštovati in nadaljevati, čeprav je pust izrazito poganski praznik. Beseda pust izvira iz besede meso-pust, kar pomeni pustiti meso. Po čezmernem uživanju dobrot je nastopilo postno obdobje, ki je trajalo vse do velike noči. Cerkev je bila do pusta tudi kritična, poskušala ga je celo ukiniti, saj je maska človeku omogočala, da počne karkoli. Šemljenje je imelo magično funkcijo, saj so ljudje verjeli v magično moč mask. Najprej so se šemili le moški,  kasneje pa se je razširilo in dobilo nove razsežnosti. Maskiranje je vseskozi dajalo priložnost, da izrazimo svoj odnos do sveta, družbeno kritiko, nestrinjanje ter kritične poglede z ironijo in humorjem.

Nesrečno zaljubljena kuharica iznašla krofe

Pust je premični praznik, določen je le dan – mora biti na torek! Konec pusta je pepelnična sreda, ki je vedno 40 dni pred velikonočno nedeljo. Včasih je post, ki je sledil pustu, bil zelo strog, zato so se ljudje v pustnem času veselili, noreli in si dali duška ob obilici hrane in pijače. V Sloveniji tako brez krofov, ki so simbol razkošja,  ne mine noben pust. Okoli nastanka krofov se spletajo razni miti: Dunajčani so mnenja, da je okusno pecivo iznašla pekovka Cäcilie Krapf, ki je okoli leta 1690 v svoji trgovinici zdelovala »Cillijine kroglice«, znane po celem Dunaju, ter jih v pustnem času polnila z vloženim sadjem. Druga legenda pravi, da je nekoč nesrečno zaljubljena kuharica pripravljeno testo namesto v pečico pomotoma vrgla v vročo mast in tako iznašla krofe. A kakorkoli že, krofi so v svoji klasični, sladki različici z značilnim belim obročem krona pustnega časa.

Rio de Janeiro oživi v ritmih sambe, Ptuj ob poskakovanju kurentov

Po pustnem pretiravanju pa kot rečeno sledi post, čas očiščevanja. Od tod tudi ime za pust v romanskih deželah: carnevale – pustiti meso. Najprej se je Evropa zgledovala po karnevalih italijanskih mest. Danes znani karnevali so Beneški, tisti v San Remu, v Belgiji, v Kolnu, najznamenitejši pa vsekakor v Rio de Janeiru. Pri nas najbolj uveljavljeno je Kurentovanje na Ptuju. V času karnevala Rio de Janeiro spremeni svojo podobo: ulice preplavijo maskiranci, ki plešejo in tolčejo po bobnih v glasnem ritmu sambe. Seveda ne gre brez pomanjkljivo oblečenih žensk, saj je festival v Riu nabit z erotiko. Na Ptuju je morda tudi zaradi mraza povsem druga podoba. V kožuhe oblečeni Kurenti preplavijo mestne ulice in norijo naokrog. Čeprav Kurent ne sodi v samo mesto Ptuj, ampak v svoje primarno podeželsko okolje, pa si je sedaj že skozi dolgoletno tradicijo utrdil svoje mesto kot simbol Ptujskega karnevala. Ob tem pa se je razvil tudi drug pomen karnevala: kritičen prikaz številnih družbenih nepravilnosti na lokalni, državni in celo svetovni ravni. A kljub temu mnogi danes še vedno prisegajo na najlepše doživetje kurentovanja v njihovem primarnem okolju – v vaseh na Ptujskem polju.

Nekdaj prihajalo celo do pobojev med kurenti

Najslavnejši Kurent je iz Markovec pri Ptuju. Kurenti nastopajo v skupinah, v trušču poskakujejo in se vrtijo. Včasih trdijo, da ko si nadenejo kurentovo opravo, poskakujejo avtomatično in proti svoji volji. Sicer pa izvirajo iz poganskih obredov, ki prinašajo rodovitnost in odganjajo demone. Med njimi je v preteklosti prišlo celo do pobojev s smrtnim izidom, tako je oblast po 2. svetovni vojni za nekaj časa kurentovanja prepovedala. Kurenti so namreč pod kožuhi nosili nože in celo puške, dodan alkohol pa je botroval temu, da do incidentov ni bilo več daleč. Druge znane maske slovenskega področja so še: Orači iz Lancove vasi, Škoromati iz Brkinov, Lavfarji iz Cerknega.

Foto: www.tvsrk-11.si

Borovo gostüvanje izvira iz magije plodnosti, bor pa ponazarja falični simbol.

Seveda ne moremo mimo Borovega gostüvanja, značilnega za našo pokrajino. To je že dolga desetletja najznamenitejše pustno dogajanje. Če se v predpustnem času ni nihče v vasi poročil, so vaščani priredili Borovo gostüvanje. Ta čas je bil namreč v preteklosti najprimernejši za sklepanje zakonskih zvez in veseljačenja ob tem. Korenine Borovega gostüvanja segajo v čas, ko so izvajali magijo v čas plodnosti in je bil hlod – bor tipičen falični simbol. Kasneje pa so z njim simbolno izrazili kazen tistim mladim, ki se niso poročili v predpustnem času. Ena temeljnih značilnosti gostüvanja so tudi obsežne priprave in veliko število sodelujočih. Sicer prvo tako gostüvanje v Prekmurju naj bi bilo prvič izvedeno leta 1921 v Puconcih, vendar ustna izročila pravijo, da so imeli borova gostüvanja v Prekmurju že v 19. stoletju.