FOTO: V Segovcih odkrivali stoletno skrivnost predenja na kolovratu

V večnamenskem domu pri Mlinu v Segovcih je potekalo predavanje o predenju. Na kolovratih je Kristina Recek  pred zbrano publiko predla volneno nit.

V večnamenskem domu v Segovcih je bila pred sicer maloštevilčno publiko ter ob izvrstni organizaciji občine Apače v praksi in teoriji predstavljena večstoletna proizvodnja volnenih niti s kolovrati. Informacije o tem, kako se prede nit, je zbrala Petra Hamer, univerzitetna diplomirana etnologinja in kulturna antropologinja. Praktičen primer predenja, med zgodbami takratnega časa, ko se je predlo na vaseh še precej, je Kristina Recek  neprekinjeno izvajala v času predstavitve. 

Začetki predenja segajo že v obdobje prazgodovine, ko so naši predniki izdelovali vse sami. Življenje ni ponujalo luksuznih izbir oblačil, prehrane in orodja, kot poznamo danes v atomskem veku, temveč so vse predelovali in izdelovali le ročno. Predenje je bilo še v začetni fazi, v kateri so med rokami vrteli vlakna ter tvorili predivo. Nekoliko kasneje so ročno tehniko prenesli na vrtenje med palicami. Za nit so se uporabljala vlakna iz konoplje, lana. Tisočletja kasneje je predenje predstavljalo v pomurskih krajih dogodek, pri katerem so se družile kmečke ženske. Za predenje potrebujemo preslico, vreteno in kolovrat. 

Vreteno je priprava v obliki na koncih zožene palice, na katero se pri predenju navija preja ali nit. Preslica je bila pripomoček, na katerega se je privezala preja. Lahko je bila v obliki samostojne palice na podstavku, ali ročne palice z lopatastim ali rogovilastim zaključkom ki je bila del kolovrata. Kolovrat je lesena priprava za ročno predenje (sukanje) lanene, konopljene ali volnene niti. Lahko je pokončen ali vodoraven, odvisno od gonilnega mehanizma. Sama preja se je po območjih Slovenije izdelovala v različnih letnih obdobjih, kateri imajo skupno to, da je predenje potekalo izključno po zimi. Tako najdemo danes različne podatke med dolensko, štajersko in nekdanjo kranjsko deželo.

Po pripovedi Petre Hamer so bili tudi dnevi, ko je predenje bilo prepovedano. V dnevih nekaterih svetnikov Sv. Boštjana, Sv. Neže, Sv. Vincencija in na kvatrne tedne predice niso smele izvajati dela kajti bile so kaznovane s obiskom Torke. Torka je bila ženska pošast, ki jo je naše ljudsko verovanje podedovalo iz poganski dob. Istovetijo jo s Pehtro babo. Ne sme pa se prezret dejstva, da se s predenjem in kolovratom povezuje še ena stran slovenskega kulturnega izročila, folklora, v kateri se prepozna simbole krožnega gibanja kolovrata.

Več fotografij v spodnji galeriji ...