Lendava: Odprto pismo arhitekta Komloša o razglednem stolpu

Lauro Komloš, arhitekt iz Trimlinov, ki sicer že dolga leta živi in deluje v Ljubljani, je kot strokovnjak urbanistično-arhitekturne stroke in poznavalec prostora Lendave, napisal odprto pismo za javnost glede gradnje razglednega stolpa v Lendavi in ga posredoval tudi nam.

Pismo objavljamo v celoti:

Priznam, da sem sprva tudi sam menil, da gre pri projektu izgradnje razglednega stolpa v Lendavskih goricah bolj za šalo kot zares. Glede na megalomanskost projekta razglednega stolpa bi se za projekt, ki bo dal kraju novo močno dominanto, katera bo presegla vsak objekt postavljen v zadnjih 100 letih v občini Lendava, spodobilo, da bi imel javno predstavitev, s katero bi seznanili vsaj domače strokovnjake z urbanistično-arhitekturnega področja, če že ne širše javnosti (v mislih imam prebivalce Lendave, Dolge vasi, Čentibe in ostalih okoliških vasi). Projekt je bil predstavljen le krajanom Lendavskih goric na zboru krajanov z zelo majhno udeležbo (po meni podanih informacijah), na katerem je bila izglasovana podpora projektu. Za reklamo in predstavitev je poskrbel župan občine Lendava mag. Anton Balažek sam brez prisotnosti neodvisne stroke, ki bi krajanom predstavila strokovno nepristranski pogled na projekt. Sama ideja in dimenzija stolpa me je namreč šokirala in verjel sem, da v tem kraju obstaja toliko razuma in strokovnega pogleda, da bo projekt ustavljen. A sem se motil! Zato sem si vzel čas in temeljito preučil celoten potek tega projekta do sedaj. Rad bi podal svoje mnenje kot strokovnjak urbanistično-arhitekturne stroke in dober poznavalec prostora Lendave, da se mi ne bo očitalo, da sem molčal.

Priprava projekta in potek do danes

Po pregledu gradiva razvoja in poteka izgradnje razglednega stolpa in meni dostopnih podatkov, sem prišel do spoznanj, da je ideja stolpa kot svetilnika v Panonskem morju zamisel župana g. Balažeka in njegove ekipe, katera ni v premislek in pripravo tega projekta vključila nobenih, vsaj meni poznanih, strokovnjakov z urbanistično-arhitekturne-krajinske stroke – sem ne prištevam kadra omenjenih strok zaposlenih v občinski upravi, ker ga pač ne smatram za objektivnega, saj morajo izvajati projekte po naročilih nadrejenih. Po pregledu vseh medijskih objav, ki so bile do danes objavljene na temo razglednega stolpa, nisem zasledil nobenih imen strokovnjakov ali izdelovalcev projekta (pod slikam in montažami ter načrti ni imen avtorjev projekta), kar je sicer meni poznana praksa lendavskega župana, saj si rad pripisuje vse zasluge in ideje. Tokrat verjamem, da je ideja njegova. Zamisel 45 m (pred kratkim še 60 m) visokega razglednega stolpa na predvideni lokaciji je za vsakega resnega strokovnjaka urbanistično-arhitekturne stroke prostorska napaka, za katero ne najde nobenih tehtnih argumentov. Presenetila me je informacija, da je za tako dominanten objekt in megalomanski poseg v prostor Občina izbrala inženirsko-gradbeni biro Statikon d.o.o. in ne arhitekturno-urbanističen biro, kar bi se najmanj spodobilo od javnega naročnika. Priprava samega projekta bolj spominja na trgovinsko razprodajo (akcijo) in ne na resen premislek ali analizo o tem, kakšen poseg ali kakšno nadgradnjo potrebuje območje Lendavskih goric in kaj naj bi pripomoglo k razvoju turizma, kot sami propagirajo avtorji projekta. Sledilo se je ideji »dajmo porabiti evropska sredstva, ki so na voljo; investicija naj bo čim večja«. Kaj je za prostor sprejemljivo, je drugotnega pomena. Kot da nismo davkoplačevalci tisti, ki prispevamo denar v slovensko in evropsko blagajno, katere del smo slovenski davkoplačevalci. Razum o smiselnosti porabe evropskih sredstev je v tem primeru čisto odpovedal. Projekte diktira lokalna politika, stroka je na drugem tiru. Očitno je moto lokalne politike, da projekte naj dobi stroka zato, da jih izdela in ne da o njih kritično razmišlja ter presoja. Lep rezultat takega delovanja je danes pred nami, kar je v popolnem nasprotju s tem, kar župan propagira: agresiven razvoj kraja, inovativnost, kvalitetna turistična infrastruktura, dobro koncipiran marketing, dobra podlaga za mlade in bodoče rodove, ki pa v projekt sploh niso bili vključeni, celo zavajalo se jih je, kar potrjuje sledeče dejstvo. Občina je s projektom začela že leta 2012. Takrat je že naročila projektno dokumentacijo in projekte za gradbeno dovoljenje v celoti dokonca leta 2012 tudi plačala. Do marca 2013 je plačala in pridobila tudi izvedbene projekte za razgledni stolp do višine 60 m. Kar je najbolj sporno, je dejstvo, da je brez resne razprave in obveščenosti javnosti in stroke (razen krajanov Lendavskih goric, ki so o projektu glasovali oktobra 2012) županova odločitev že zaključena in s tem zakoličena.

Pismo mladega prebivalca Lendave Robija (ki ga osebno ne poznam), poslanega dne 25.julija 2013 (poudarjam datum) županu in občinskemu svetu, je primer, ki kaže, kako se javnost v lendavski občini obvešča in kakšen odnos imajo izbranci do nje. V pismu Robi sprašuje župana in občinski svet o informacijah, ki so začele krožiti v javnosti, da se bo v Goricah gradil razgledni stolp. Če na kratko povzamem vprašanja, ki jih je Robi postavil. Zanimalo ga je, za kakšen stolp gre, kje bo stal, kolikšen bo strošek, kaj bo v njem, kdo bo lastnik, kaj bo prinesel mladim. Robi predlaga tudi, da se na občinski spletni strani projekt predstavi, da se javnosti predstavi maketa in vzpodbudi javnost k razpravi. Odgovor župana je naravnost šokanten. Prvi del županovega pisma bom nakratko povzel, drugeg pa citiral, da se izognem očitkom povzemanja nečesa iz konteksta.

V prvem delu župan pohvali Robija za smiselno postavljena vprašanja in mu razloži kakšne vrste razpisi so bili objavljeni, katere projekte je občina prijavila in kaj ima v načrtu izvesti. Glede na to, da so morali izbor skrčiti na eno temo, so se odločili za razvoj turistične infrastrukture (razgledni stolp), ki ima potencial in da obstaja velika verjetnost, da bodo dobili evropska sredstva na prihajajočem razpisu.

Citiram drugi del: »Prijava na razpis zahteva tako imenovano projektno dokumentacijo, ki je v izdelavi in bo lahko objavljena šele takrat, ko bo razpis zaključen. Enostavno ni logike, da bi stvari prehitevali, ker bomo s projektom kandidirali v konkurenci z ostalimi projekti in tudi zaradi tega, ker rezultat razpisa ni povsem predvidljiv. Vse dosedanje postopke (…) je odobril občinski svet na sejah, ki so bile odprte za javnost. V primeru uspešnega kandidiranja pa bomo o projektu spregovorili več ob njegovi uvrstitvi v proračun za leto 2014. Investicijski program bo dostopen javnosti po obravnavi na občinskem svetu in pristojnih odborih. Pripravljen bo v roku 30 dni in bo obravnavan predvidoma na septembrski seji občinskega sveta. Lepo vas pozdravljamo! mag. Anton Balažek Župan«.

To pove veliko o lendavskem županu. Naj obrazložim: do marca 2013 je občina za razgledni stolp že pridobila vse projekte in jih tudi plačala (znesek je znašal 40.800,00 EUR po podatkih supervizorja KPK). Torej župan že ima v predalu gradbeno dovoljenje in izvedbene projekte, pa jih ne pokaže Robiju ter javnosti in jih zavaja, da je treba počakati, da bodo vsi obveščeni ob pravem času oz. v kolikor bo Občina uspešna na evropskih razpisih. Kaj to pomeni? Če na razpisu Občina ne bo uspešna, javnosti o tem, po mnenju Občine, ne bo potrebno obvestiti in bo 40.800,00 EUR javnega denarja šlo v prazno. Župan trdi, da so vsi postopki bili korektno speljani in da je javnost bila obveščena. Strokovno običajen in korekten postopek pa bi bil, kot mu delno predlaga tudi Robi, sledeči. Najprej je potrebna priprava projektne naloge z udeležbo različnih strok in javnosti, sledi priprava na idejne rešitve, izdelava idejnih projektov (strokovno zaželjen je javni natečaj), javna predstavitev in diskusija, strokovna argumentacija, potrditev projekta in nato naročilo PGD in PZI projektov ter prijava na razpis.

Župan nadaljuje s še bolj šokantnimi dejanji. Zaradi prvih kritik projekta razglednega stolpa strokovne javnosti občina avgusta 2013 plača 12.000,00 EUR dodatnih nepredvidenih stroškov za izdelavo racionalizacije projekta (povzeto po podatkih supervizorja KPK). Ni mi znano, ali so takrat stolp podrezali in ga znižali s sprva predvidenih 60 m na 45 m, saj po dosedaj objavljenih animacijah izgleda enako kot prej. To je razmetavanje in nesmotrna poraba javnega denarja, pri čemer se znova potrjuje dejstvo, da stroka ni udeležena, in da sami avtorji niso prepričani v svojo briljantno idejo. Sprašujem se, kaj je premišljena poraba javnih sredstev? Postavlja se tudi vprašanje, ali lahko na javnem razpisu, za katerega le predvidevam, da ga je občina naredila, izbereš najcenejšega ponudnika za izdelavo projektov, nato pa mu dodatno za isti projekt naročiš racionalizacijo projekta. Sprašujem se, ali bo sedaj sledila še estetizacija objekta? Po zadnjem intervjuju z županom opažam, da postaja skeptičen glede izgleda stolpa. Zanimiv je tudi podatek, da je po gradivu in javnih dokumentih občine predvidena cena 60 m stolpa bila okoli 1.500.000,00 EUR. Sedaj ko so stolp znižali za 15 metrov, bo po podatkih iz članka časopisa Delo objavljenega 25.2.2014, razgledni stolp stal poldrugi miljon evrov (torej enako kot prej). Naj razume to, kdor  zmore. Jaz ne!? Finančne analize, ki predvideva upravičenost projekta in njegovo povrnitev s turističnimi prilivi in atraktivnostjo, pa sploh ne bom komentiral, ker nisem kos takšni analizi in finančni konstrukciji. Sam je ne bi znal izračunati, priznam pa, da bi jo rad videl na papirju.

Na osnovi zgoraj navedenih dejstev sem poskušal obrazložiti zgrešeni potek projekta izgradnje razglednega stolpa v Lendavskih goricah in vse njegove spornosti. Dovolite pa mi še, da vam obrazložim strokovno spornost same ideje tako megalomanskega stolpa na dani lokaciji.

Urbanistično-arhitekturni argumenti

Z urbanostično-arhitekturnega pogleda so najbolj sporne tri točke: izbor lokacije, višina objekta in njegov izgled (koncept).

Izbor lokacije

Avtorji stolpa so lokacijo izbrali na osnovi tega, kje imajo parcelo in ne kjer bi bila strokovno primerna lokacija. Kot obrazložitev navajajo razloge, da je bilo potrebno hitro odreagirati, ker so sredstva EU na razpolago. Junija 2013 je župan trdil, da ne vedo še, če bodo evropska sredstva za razgledni stolp dobili (kar sem že navedel). Pri izbiri lokacije ni sodeloval noben urbanist, arhitekt in krajinski arhitekt. Glede na to, da gre za nepredstavljivo dimenzijo 45-metrnega stolpa iz železa, ki bo grobo posegel v zelo slikovito kulturno krajino, je sramotno, da je lokacija izbrana na podlagi ugotovitve: »Tam imamo parcelo«. Predvidena je še rušitev obstoječega vaškega doma na izbrani lokaciji.

Višina objekta

Izbrana parcela za razgledni stolp se nahaja na današnji lokaciji krajevnega vaškega doma Lendavskih goric na nadmorski višini 302 m. Približno 300 m vzhodno je najvišji vrh Lendavskih goric, ki mu pravimo Piramida in je na višini koti 327 m nadmorske višine. Že obstoječi razgledni stolp Piramida ima razgledno ploščad, ki se nahaja na koti 339 m nadmorske višine, kar je skoraj enako višini, ki naj bi jo imela najvišja ploščad predvidenega novega 45 m razglednega stolpa. Že sedaj imamo razgledno ploščad na Piramidi na željeni nadmorski koti, ki bi jo lahko z majhnimi sredstvi posodobili, razširili/nadvišali obstoječo razgledno ploščad in uredili dostopnejše stopnice. Tako bi z minimalnim vložkom že danes lahko vsakomur omogočili pogled z enake višine, vendar na bolj strokovno argumentirani lokaciji, kot je zdaj predvidena. To, da bi s tem privarčevali nerazumno visoka sredstva, ki bodo namenjena za izgradnjo novega razglednega stolpa, je neizpodbitno dejstvo. Da predvideva za realizacijo razglednega stolpa porabiti občina poldrugi miljon evrov(evropskih ali slovenskih) javnih sredstev, je škandal brez primere. Človek se sprašuje, kje je tu razum? To dejstvo potrjuje tezo, da si določeni posamezniki želijo samo veliko investicijo. Le zakaj? Z vrhov Lendavskih goric se odpira prečudovit pogled na naravno krajino in na mesto Lendava. Pokvariti te vedute z jeklenim stolpom, ki bo s svojo dimenzijo presegal vse in bo viden od povsod, je usodna napaka za ta kraj. Zamisel avtorjev novega razglednega stolpa je, da se vidi v obe sosednji državi, kar se že tako in tako vidi, in da se vidi vse do Avstrije. Kaj bi šele bilo, če bi sledili ideji, da se vidi do Italije?

Estetika

Naj ponovno citiram župana: »Stolp je treba estetsko popraviti.« in v nadaljevanju pove »Če bo moteč in če se ne bomo mogli privaditi, se da tudi čisto brez kakšne škode za okolje tudi odstraniti in če se samo tisto železo proda, se bodo več kot stroški pokrili. Ampak sedaj malo neumnosti govorim, ker ne gradimo zato, da bi ga rušili in še delamo na tem, da bi ga estetsko popravili, da bi to bilo v redu, prijetno, in jaz mislim, da bo to ena zanimiva točka«.To je župan Balažek izrekel za Pomurski vestnik – Pomurje.si dne 20.02.2014. Na spletu lahko prisluhnete celotnemu pogovoru, ki ga je imel z novinarko M. K.

Ne vem, kako bi to izjavo komentiral ali demantiral. Ocenil bi samo, da je družba v poraznem stanju, in potrdil tezo, da so eni izgubili stik z realnostjo in dramatičnostjo časa, v katerem živimo, ter ne zaznavajo finančne stiske posameznikov, temveč živijo v nekem drugem svetu, kjer je količina denarja neomejena. Naj spomnim, da bo občina Lendava imela v letošnjem letu primanjkljaj v višini poldrugega miljona evrov (to je znesek, ki je očitno aktualen).

Glede ocene estetike projekta razglednega stolpa predlagam, da občina pošlje projekt na fakultete za arhitekturo v Ljubljano, Graz, Zagreb ter Budimpešto in pridobi mnenja o njegovi estetiki. To bi bilo v idejnem duhu projekta: »kam vse naj seže pogled z razglednega stolpa«, naj se pošlje v presojo stroki. Dodam lahko samo to, da estetika govori o razvitosti družbe v določenem času. Lendava je imela v času secesije svoj razvoj. Ta čas je pustil najmočnejši pečat in največjo vrednost mestu, kar nam govori o razvitosti tedanje družbe in o merilih, ki so jih imeli takratni ljudje. Danes so žalostni časi.

Opozorila zunanje stroke

Opozoril bi na kritično oceno projekta razglednega stolpa v Lendavskih goricah, ki jo je podal prof. dr. Aleš Vodopivec z ljubljanske Fakultete za arhitekturo, da bo postavitev takega stolpa katastrofa za Lendavske gorice ter skrunitev krajine, kar ne bo v prid turistični promociji kot razlagajo avtorji. Kritika enega od najbolj uveljavljenih arhitekturnih strokovnjakov našega prostora ni prepričala župana in njegovo ekipo. Ravno nasprotno, župan se je odzval dokaj sarkastično, da strokovnjak, ki v tem prostoru po vsej verjetnosti še nikoli ni bil, ne razume ideje stolpa, dobro koncepiranega marketinga in razvoja turizma. Župan navaja še, da načrtno izgrajujejo turistično infrastrukturo, kot je novi kolesarski center v Čentibi, in sedaj je na vrsti razgledni stolp, kar bo dodana vrednost lendavskega turističnega razvoja. Ne bom podajal mnenja še o kolesarskem centru, ki se je prav tako zgradil s pomočjo evropskih sredstev, da mi ne bi očitali pristranskosti, ampak predlagam, da projekt kolesarskega centra avtorji skupaj s projektom razglednega stolpa pošljejo na že omenjene fakultete in si pridobijo strokovno  mnenje.

Kaj bo pomenila realizacija tega projekta?

Glede na to, da se avtorji tega projekta ne zavedajo zmote ter redko odstopijo od zadanega in da so do sedaj že zapravili, po meni znanih podatkih, 52.800,00 EUR za projektno dokumentacijo, pomeni, da bodo Lendava in Lendavske gorice z okolico dobile spomenik človeške norosti, ki bo opozorilo vsem naslednjim rodovom, kaj se lahko zgodi, če v kraju ni kritične distance in močne civilne družbe, nadzora in zdrave opozicije, ter prisotnosti in razvoja različnih strok, ki bi se znale odzvati na megalomanske projekte posameznikov, ki imajo politično moč, ki so izgubili občutek za realnost današnjega časa in ne vidijo družbene stiske, s katero se ukvarja že več kot 50% ljudi v občini, ampak jim je bolj pomembna lastna promocija.

Kaj predlagam?

S sredstvi, ki jih ima občina (v kolikor jih res ima?!), če odštejemo evropska sredstva, namenjene za izgradnjo stolpa, se lahko uredi najmanj deset prostorov na določenih točkah Lendavskih, Dolgovaških, Čentibskih in Dolinskih goric, npr. posodobitve že obstoječe razgledne točke Piramide, ureditev tradicionalnega vinskega muzeja na prostem v tradicionalni butani zidanci, itd. Vendar naj se to izvede po strokovni poti, ki sem jo že opisal.

Naj dodam še, da je v Lendavi postala praksa, da se z evropskim denarjem izgrajujejo novi nepremišljeni objekti, ki so slabši po postavitvi v prostor in arhitekurni zasnovi od starih objektov, potrebnih le prenove. Lep primer je novi vrtec. A o tem ob drugi priložnost ali na kakšni okrogli mizi, ki se je bom z veseljem udeležil, če jo bo kdo od pristojnih organiziral. Apeliram na vse predsednike krajevnih skupnosti in lokalne medije, da začnejo z razpravami. Dovolj dolgo se je čakalo in danes imamo rezultat.

Lauro Komloš, arhitekt