https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje

FOKUS

Branko Kurbus - predsednik uprave Arconta, ki se drži načela »kupec je kralj«

5.3.2014  

Branko Kurbus, predsednik uprave Arcont d.o.o., je že od svojega 28. leta na vodilni funkciji zdajšnjega Arconta d.d. Povedal nam je, da se je v tem času marsikaj spremenilo. Današnji Arcont d.d. je nastal 1990 kot ena od petih hčerinskih podjetij takratne Avtoradgone in je kot edino hčerinsko podjetje obstal do danes. 


rubriko FOKUS želimo fokusirati in razkrivati okuse pomurskih vodstvenih kadrov za posel, vodenje in ravnanje s človeškimi viri.

 

Branko Kurbos ponosno pove, da je rojen Radgončan. Rodil se je 1956 v Gornji Radgoni, OŠ je obiskoval v domačem kraju, šolanje je nadaljeval na srednji strojni šoli v Mariboru, kjer je tudi diplomiral na strojni fakulteti. Kot študent je prejemal štipendijo takratne Avtoradgone, zato se je po končanem študiju leta 1978 tam tudi zaposlil kot strojni inženir. Vodstveno funkcijo je zasedel precej zgodaj, star 28 let; to isto funkcijo opravlja še danes. Pravi, da se je v tem času marsikaj spremenilo: takratni TOZD je opravljal funkcijo proizvodnje, vendar ni imel svojega transakcijskega računa in posledično ni razpolagal s svojim denarjem. V tem je bila razlika med nekdanjim TOZD in današnjimi D.O.O.

Današnji Arcont je nastal 1990 kot ena od petih hčerinskih podružnic Avtoradgone in kot edino hčerinsko podjetje obstal do danes. Leta 1975 je njihovo podjetje začelo proizvajati kontajnerje in naslednje leto bo minilo 40 let od začetka njihove proizvodnje. 1976 je prišlo do ločene enote TOZD-a kot bivalne enote, ki ga je takrat začel voditi Kurbus. Kasneje je prišlo do lastninjenja in nastal je Arcont d.d. kot hčerinska družba. Bivša Avtoradgona je svoje produkte začela hitro izvažati in sicer že leta 1982 (v Jugoslavijo, Irak, Iran). 1983 je njihov sedanji lastnik Containex začel kupovati njihove izdelke, tako da je leta 1997 je kupil kontrolni delež podjetja, 2000 leta pa večinski delež. Danes je Continex 98% lastnik Arconta d.d. Danes velja Arcont za vodilnega evropskega proizvajalca kontejnerjev. Dnevno proizvedejo 50 kontejnerjev.

Leta 2000, ko je Containex kupil večinski delež podjetja, se je veliko razpravljalo o slovenskem nacionalnem interesu. Kurbus nem ja zagotovil, da njihove izkušnje kažejo, da je pravi tuji lastnik veliko boljša varianta kot vse slovenske zgodbe o slovenskem nacionalnem interesu.

Poslovanje z LKW Walterjem in njihovo podružnico Containex, ki se ukvarjata s špedicijo in prodajo kontejnerjev, je pokazalo, da imajo zagotovljeno delo in normalen gotovinski tok. Kot privatno podjetje s tujim lastnikom ne poslujejo s slovenskimi bankami. Njihova bonitetna slika je ocenjena z A1, torej najvišja možna. V koncernu je Arcont kompetenčni center v razvoju, poleg tega podjetja ima ta koncern še 4 druga podjetja, dve na Češkem, eno v Rusiji in eno v Bosni. Prednost  njihovega podjetja je po besedah Kurbusa, da živijo ob avstrijski meji in govorijo nemško, poleg tega pa tudi Dunaj ni predaleč. Za njihovo uspešnost je pomembno, da so kompetenčni, kar pomeni, da so za izdelavo prvega kontejnerja porabili 400 ur, danes pa za isto stvar porabijo 10% časa. Delajo na visoko produktivnih strojih, imajo preko 10 robotov. Bistvena je tudi kvaliteta, cena in upoštevanje dobavnih rokov.

Arcont ne prodaja svojih izdelkov, trženje za njih vrši trgovsko podjetje na Dunaju. 95% produktov proizvedejo za Containex in 5% za trgovsko podjetje Condecta iz Švice, ki se prav tako ukvarja s prodajo kontejnerjev in gradbene opreme. Riziko ob taki prodaji obstaja v primeru propada njihovega koncerna, vendar zaradi lastniške organizacije koncerna je ta bojazen zelo majhna, saj je omenjeni koncern, ki se ukvarja s kontejnerji, eden izmed vodilnih v Evropi. Bivši pokojni lastnik je v Nemčiji ustanovil Sklad za upravljanje premoženja (Stiftung); gre za organizacijsko obliko, ki upravlja premoženje in so njegovi nasledniki upravičeni le do rente, ne pa tudi do lastnine in ga tako z napačnimi odločitvami ne morejo zapraviti. Omenjeni sklad je sestavljen iz treh oseb, njihove pravice so jasno določene v statutu, te osebe imenujejo potem nadzorni svet, ki pa nastavlja poslovodje-direktorje.

Uvedli ponedeljkove klepete ob kavi

Kot nam je pojasnil Kurbus, so v podjetju uvedli ponedeljkove klepete ob kavi, kar pomeni, da ob ponedeljkih vsak oddelek nameni pol ure informiranju svojih zaposlenih, t.j. t.i. vertikalno informiranje. V te pol ure vodilni na oddelku svoje zaposlene informirajo o delu, ki so ga opravili prejšnji teden, o načrtih za prihajajoči teden, kdaj bo nakazana plača, kakšen bo delovni čas, kaj je obvezno treba narediti in podobno. Kurbus kot direktor uprave pride na vsak oddelek dvakrat letno, kjer prihaja prav tako do direktne komunikacije med njim in zaposlenimi. Sam temu pravi, da klepetajo, saj ga zaposleni lahko direktno vprašajo, kar želijo.

Druga oblika informiranja je strokovno informiranje, kar pomeni, da vsak prvi  torek v mesecu organizirajo sestanek z vodstvom sindikata, vodstvom sveta delavcev in vodstvom podjetja, in sicer z namenom, da predstavniki delavcev dobijo osnovne podatke o podjetju. Imajo tudi interno glasilo Informator, ki izide enkrat na mesec, s katerim se glavni podatki posredujejo zaposlenim pisno, med drugim tako tudi obveščajo zaposlene o morebitnih upokojitvah sodelavcev, čestitajo mladim očetom oziroma materam za povečano družino.

Poseben običaj so uvedli tudi ob rojstnih dnevih zaposlenih; vodilni na oddelku zaposlenega povabi v pisarno, mu čestita in izroči simbolično darilo. Prav tako ob božiču izplačujejo božičnico, zaposleni pa dobijo tudi manjše darilo. Kar se tiče dopustov, ga zaposleni v Arcontu lahko koristijo v skladu z dogovorom, kar pomeni, da nimajo fiksnega kolektivnega dopusta, še pojasni Kurbus.

Odkar Arcont obstaja, plača ni zamujala niti za en dan

Zadnja leta podjetje vodi kot trener moštva (coach):"dirigira", svetuje, pogovarja se z zaposlenimi, razlaga, kar vidi kot razlog za večjo uspešnost podjetja

Prepričan je, da je na vodilnem delovnem mestu v njihovem podjetju vedno tisti, ki je trenuto med njihovimi zaposleni najsposobnejši, kar v praksi pomeni, da včasih starejšega delavca z daljšo delovno dobo zamenjajo z mlajšim, ki ima razvitih več kompetenc kot njegov kolega. Po opravljenem razgovorom se odločijo, kateri od kandidatov bo prevzel vodilno mesto. Če pride do zamenjave, prejšnjemu vodilnemu zagotovijo nižje delovno mesto. Se pa tudi zgodi, da jih včasih kak, ki se ne strinja z zamenjavo, zapusti. Pravi pa tudi, da so najboljši vodje tisti, ki jih sami vzgojijo, saj poznajo razmere, teren. Sam v službi preživi 10-11 ur dnevno. Njegov delovnik se začne ob pol sedmih, konča pa ob pol petih popoldne.

Dober manager mora biti predvsem pošten

Strinja se s teorijo, da si vsak dober vodja mora vzeti minuto časa, da zaposlenega posluša, minuto časa, da ga pohvali in minuto časa, da mu pove, kaj je narobe. Če se to dejansko izvaja, ponavadi ni problemov. Pove, da je bil v preteklosti kot manager precej avtoritariven, z delovnimi izkušnjami in leti pa je prišel na t.i. coaching, kljub temu njegovi podrejeni vedo, da je pristaš reda, discipline.

Najpomembnejša prvina pri njegovem poslovanju je profesionalnost, kar pomeni, da kot firma pri svojih izdelkih stojijo za nekimi določenimi standardi: da znaji kupcem svetovati, da bo kupec na koncu z izdelkom zadovoljen, da se kupci vračajo in ne naročajo pri njih samo enkrat. Pri njih velja stari pregovor. »Kupec je kralj«.

Vsekakor je ponosen, da je bil izbran kot manager. To zanj pomeni, da mu ljudje zaupajo. Poleg tega vidi to svojo obveznost, da se pojavlja v javnosti. Njihovo podjetje pogosto nastopa tudi kot donator, sponzor različnih društev, športnih klubov, gasilcev. Med drugim so tudi pobudnik socialne pomoči: otrokom iz socialno ogroženih družin financirajo šolsko prehrane.

TOP 5 Branka Kurbusa:

Navdihujoča oseba: dr. Anton Trstenjak, Brian Tracy

Glasbena skupina/izvajalec: Iztok Mlakar, Phil Colins

Knjiga: Voditelj brez naziva

Kraj v Pomurju: Gornja Radgona

Želja v življenju: imeti več časa za svoje hobije (zadnje čase ga posebej veseli jadranje)

    Fotogalerija

    Komentarji

    !Za komentiranje se morate prijaviti

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.