Po prvotni Jakobovi poti - Camino Primitivo

Camino primitivo velja za prvo romarsko pot do Santiaga de Compostela in meri 335 km, po njej so prvi romarji romali do groba Sv. Jakoba že v 9.stoletju. Prehodil naj bi jo celo Kralj Alfonz II. V mestu Melide v Galiciji se združi s precej bolj turistično Camino Frances, po katero roma neprimerljivo veliko romarjev. Kljub naporu, ki ga je treba vložiti, da se pot prehodi, so romarji poplačani z lepimi razgledi in lepo pokrajino.

Camino Primitivo se začne v univerzitetnem mestu Oviedu, prestolnici pokrajine Asturije na severu Španije. Gre za starodavno, plemenito mesto, ki ima ohranjen starinski del in seveda novi del. V starem delu najdemo znamenito stolnico, katere začetki segajo v 8.stoletje. Največji zaklad cerkve je Camara Santa, ki hrani izjemne relikviarije in druge dragocenosti. Mesto je polno človeških skulptur in nenavadnih kipov.

Ti. »credenciale«, ki je načeloma obvezen za vsakega romarja, se dobi v majhni trgovinici v zgoraj omenjeni katedrali in je neke vrste potni list za romarje, saj se vanj vtiskajo pečati albergov na poti, ki kot dokaz služijo, da je le-ta res prehodil pot in na podlagi teh pečatov v Santiagu dobi simbolično priznanje romarja v latinskem jeziku s svojim imenom.

Od stolnice je treba slediti smeri, ki jo kaže jakobova školjka, saj ta romarja spremlja celo pot do Santiaga. Pot romarjev poteka po pokrajini, med pašniki in travniki, občasno po asfaltni cesti, gor in dol.  Naslednji večji kraj na poti do Santiaga je Salas, ki je od Ovieda oddaljen 48 km. Ob vstopu v mestece je zelo lepo urejen park s cipresami, palmami in grmički in klopmi, na katerih si romarji lahko odpočijejo. V Salasu stoji znani grad Castillo de Salas, ki je v dokumentih prvič omenjen 1124.letu, v mestu pa najdemo kar nekaj znamenitih stavb, med drugim znano palačo Palacio de Valdes iz 16.stoletja. Smer nadaljne poti kaže jakobova školjka skozi različne kraje, manjša mesteca, vmes morajo romarji premagat tudi do 950 m višinske razlike dnevno. Zadnje asturijsko mesto je Grandas de Salime, potem pa Camino zavije v pokrajino Galicijo, kjer romarje na poti na to opozori obcestni romarski kamen.

Večje naslednje mesto na poti do Santiaga je Fonsagrada, mestece s 5000 prebivalci, ki je v preteklosti bilo pomembno za romarje, saj so imeli bolnišnico za srednjeveške romarje. V mestu se nahaja sveti vodnjak (Fons Sacra), po katerem je mesto dobilo ime. Iz Fonsagrade vodi Camino proti 35 km oddaljenemu mestu Lugo, ki šteje okoli 100 000 prebivalcev. Lugo je edino mesto na svetu, ki je obkroženo s popolnoma nepoškodovanim rimskim obzidjem, ki doseže v višino od 10 do 15 metrov in ima 10 vrat. Obzidje je pod varstvom UNESCA kot svetovna kulturna dediščina.

Nadaljevanje poti poteka po asfaltu, kasneje po gozdu. Po prehojenih 48 km se Camino Primitivo združi z veliko bolj znano in obljudeno Camino Frances, katera je precej daljša (807 km) in se začne v Franciji pod Pireneji. V mestu Melide, ki šteje 9000 prebivalcev in se nahaja v pokrajini La Coruna, lahko v velikem albergu prespi do 130 romarjev, znano pa je predvsem po svoji specialiteti, ki jo pripravijo iz hobotnic. Romarje, ki so prispeli do mesta Melide, od Santiaga loči še 53 km. Pot iz Melide proti Santiagu vodi skozi značilne evkaliptusove gozdove z znanim vonjem, naprej pa do vasi Santa Irene, kjer lahko prespijo, da se zadnji dan odpravijo proti svojemu cilju Santiagu, do katerega jih od tega loči še 23 km. Hrib Monte de Gozo (Gora radosti), ki je 3 km oddaljen os Santiaga, prav sigurno razveseli vsakega romarja, saj se od tu odpre pogled na omenjeno mesto. Na tem hribu, ki ga obdajajo evkaliptusi, so po obisku Janeza Pavla II, ki se je zgodil 1989 na dan mladih, postavili skulpture, da bi počastili ta dogodek.

Sledi spust v dolino in 5 km do katedrale. Katedrala v mestu je svetišče Sv. Jakoba in konec namenske poti romarjev, ki pa je nastala že v 9.stoletju. V grobu v katedrali hranijo posmrtne ostanke apostola Jakoba. Ob koncu romanja je zadnje dejanje vsakega romarja, da objame kip sv. Jakoba, poljubi romarsko školjko na njegovem plašču, se mu zahvali za srečno romanje in mu zašepeta na uho svoje želje. Posebej zanimiva je opoldanska maša-maša narodov, na kateri preberejo imena vseh romarjev, ki tisti dan do poldan končajo romanje.

 Več fotografij v spodnji galeriji ...