FOTO: Pripoved o deželi suhega sadja v Gornji Radgoni

 V novih prostorih Mladinskega centra Gornja Radgona je potekalo predavanje o popotovanju v Armenijo.

O dokaj nepoznani krščanski deželi, ki leži med Gruzijo, Turčijo, Iranom in Azerbajdžanom, je pripovedoval Aljaž Sancin. Skrivnostna dežela z imenom Armenija je po zadnjem štetju imela 3 milijone prebivalcev, med katerimi najdemo različne vrste jezika. To so 97,1% armenski jezik, 1% kurdski, 0,9% ruski ter 0,4% ostalih jezikov. Armenski jezik je edini uradni jezik, vendar zaradi ruskega vpliva že v preteklosti, se ruščina uporablja v izobraževalne namene. Verska sestava v državi je večinoma krščanska vera, katera obsega 94,8%. Ostali del se deli na poganstvo ali druge oblike ver. Glavno mesto v državi se imenuje Erevan, v katerem živi 1 milijon prebivalcev, kar predstavlja 35% celotne populacije države.

Kulturni vpliv nekdanje Sovjetske zveze

Uradni Armenski jezik se uporablja že iz 5 stoletja. Aljaž omeni, da je ena izmed glavnih surovin, ki jih Armenci izvažajo, suho sadje. Še danes se pozna dobro sodelovanje z Rusijo, s katero so od 1917 ter do 1991 tvorili Sovjetsko zvezo. Ruska dediščina se pozna, kot navaja Aljaž, na večjih trgih, kjer še zmeraj stojijo razni kipi kot simboli takrat skupne državne ureditve. Aljaž Sancin navaja dejstvo, da je s propadom Sovjetske zveze Armenija izgubila tudi vse industrijske vire in še danes se pozna velika brezposelnost. Kot glavni vir službene kariere, navaja predavatelj, so zaposleni ljudje v državnih institucijah, železnici ter v vojski. Kljub vsemu med ljudmi naj ne bi bilo zaznavno nezadovoljstvo. Aljaž omenja, da je tovrstno nezadovoljstvo prepoznavno v Evropi.

 Državni samostani

Za prevoz med kraji ali posameznimi turističnimi točkami, navaja pripovedovalec, uporabljajo avtobuse ali manjše variante le teh, za katere odštejemo nekaj centov in so le ti v privatni lasti. Aljaž tudi navaja, da na popotovanju se ni bilo treba bati ropov. Prebivalci vseh starosti kažejo veliko zanimanje za cerkvene institucije, kjer pa Aljaž poudari, da se notranjosti cerkev po ureditvi razlikujejo od evropskih. V Armenskih cerkvah mozaiki niso poudarjeni, kot to poznamo v slovenskih cerkvah.

Vpliv Antičnega Rimskega in Grške imperija

Pripovedovalec potuje iz glavnega mesta proti Echmiaglzinu, kjer na poti srečuje mnoge pomembne kulturne ostanke, ki izvirajo iz obdobja antičnega rimskega in grškega imperija. V zgodovini je bila Armenija pogosto vojno polje različnih imperijev. Predavatelj predstavi to tudi kot glavno dejstvo, zakaj se ne opažajo srednjeveški ostanki, kajti v obdobju srednjega veka nihče ni gradil ne samostanov, ne drugih oblik zgradb. Aljaž tudi navaja, da so prometni pogoji dobro urejeni, in se nikakor ne zazna prometna nestrpnost, kot je značilna v razvitih evropskih deželah.

 Unescova rudarska naselja

Velik del težav na potovanju po Armeniji predstavlja sporazumevanje, kajti Armenci ne govorijo ali razumejo nobenega mednarodnega jezika. Aljaž pripoveduje o dogodivščinah na potovanju z železnico,  na kateri se pogosto srečuje s komunikacijskimi težavami. Potovanje poteka do doline Debet, kjer si ogleda ostanke rudnika antimona in bakra ter borno urejeno vas pod Unescovo zaščito. Aljaž navaja dejstva o urejenosti okolice in posameznih predelov, med katerimi močno izstopa glavno mesto Erevan  po urejenosti in čistosti. Tudi notranjosti zgradb so izven glavnega mesta relativno zanemarjene.

Potovanje je zajemalo obisk mnogih samostanov, v katerih se je opazila manjša razlika po geografski legi Armenije. Potovanje sledi proti jugu države, kjer so vidne posledice nekaterih vojn med Irakom skozi zgodovino, zato ni ostalo veliko arhitekturnih zgradb. Po potovanju čez Armensko deželo, ki je kot prva sprejela krščansko vero kot uradno vero, se prepoznajo vplivi različnih kultur.

Več fotografij v spodnji galeriji ...