Rengeo: »Goričko je idealno območje za gojenje konoplje«

O zavrnjenem predlogu Zakona o konoplji smo govorili z agronomom Dejanom Rengeom, ki je širši javnosti znan kot aktivist za legalizacijo konoplje, pojasnil pa nam je tudi, kako vsestransko uporabna je ta prepovedana rastlina in zakaj je Goričko idealno območje za gojenje omenjene rastline.

Uporaba konoplje za različne namene sega že v davno preteklost pred začetkom našega štetja, v 20.stoletju, natančneje 1942 pa so jo ZDA kot prva država prepovedale, ker naj bi bil posledica njenega uživanja človekov propad in hkrati vzrok za različna kriminalna dejanja. Po mnenju Dejana Rengea, ki je širši množici bolj znan kot aktivist za ponovno legalizacijo konoplje v Sloveniji, bodo ZDA zdaj spet prve, ki bodo legalizirale gojenje in uporabo te nadvse koristne rastline in tako pobrale vso smetano. Predlog Zakona o konoplji, ki je v dveh mesecih zbral prek 10 000 podpisov, v DZ-u ni bil sprejet. Kljub dobri informiranosti javnosti in naklonjenosti legalizaciji konoplje, Rengeo pravi, da pač sedanja vladajoča struktura oblasti tega ni sposobna uresničiti, tako bodo pobudniki za legalizacijo morali počakati do naslednjih volitev.

Vsestranska uporabnost konoplje

Naš sogovorec nam je tudi pojasnil, kako vsestransko uporabna je ta prepovedana rastlina, ki jo lahko uporabimo celo (seme, steblo in liste). Seme lahko uživamo neposredno v prehrani, prav tako nekatere živali (npr.ptice, domače živali), lahko ga predelamo v olje, ki ga lahko uporabimo kot zdravilo, kot jedilno olje ali tudi v kozmetiki (za mila, kreme, šampone, kopeli). Uporabimo ga lahko tudi kot sestavino končnega produkta kot so oljne barve, tiskarske barve, čistila, tesnilne mase in še marsikaj. Če seme zmeljemo, njegovo moko lahko uporabimo pri peki peciva, kruha ali pa ga dodamo čokoladi, poleg tega lahko iz njega naredimo tudi rastlinsko mleko.

Tudi listje in pleve je široko uporabno. Namesto hmelja ga lahko dodamo k pivu, zaradi vsebnosti THC/CBD se uporablja v zdravstvu pri kemoterapiji, zdravljenju multiple skleroze, glavkoma, AIDS-a, epilepsije, glavobola in astme. Iz listja in plev se da narediti tudi eterična olja, ki se lahko uporabijo v že omenjene kozmetične namene. Prav tako se iz smole te rastline da proizvesti bioplastiko in visokotemperaturna maziva, hkrati pa se ta ista smola lahko uporabi kot zaščitno sredstvo za les. Lahko jo uporabimo tudi kot zaščitno sredstvo za rastline, saj odganja insekticide. Naslednjo uporabno vrednost konoplje poznajo bolj čebelarji, saj lahko listje in pleve uporabijo pri zatiranju varoje in pri poapneli zalegi čebel.

Ostanejo še stebla, ki so tudi nadvse široko uporabna. Cela stebla se lahko uporabijo za gorivo v obliki sekancev ali bioplina, predelajo pa se lahko tudi v alkohol. Tudi v gradbeništvu se lahko uporabljajo kot gradbeni in izolacijski material za stene, strop, oboke, tla, zidake ali stebre. Prav tako se jih da predelati v celulozo ali papir. Oleseneli del stebla konoplje ali pazder se kot rastni substrat lahko uporabi v vrtnarstvu. Ostanejo še vlakna, ki se delijo na dolga in kratka, ki pa se lahko uporabljajo pri proizvodnji tekstila za oblačila in tehničnega tekstila (za vrvi in vrvice, jadra, ponjave, vreče, tepihe, sklopke pri avtomobilih, za zavorne obloge).

Dejan nam je še pojasnil, da so tudi korenine te kulture pomembne, saj se v listih in semenih, manj v steblu in vlaknih, kopičijo težke kovine iz onesnaženih tal.

Zanimivo je tudi dejstvo, da je Henry Ford leta 1941 iz konoplje zgradil avto, ki je bil nerjaveči in lažji od današnjih, to pa zato, ker je konoplja za eno tretjino lažja od jekla, toda desetkrat bolj čvrsta. Isto je pojasnil Rengeo, saj je konoplja obnovljiv material, ki v kombinaciji s plastiko, ki jo prav tako lahko izdelamo iz konoplje, trden in prožen material, ki se že vgrajuje v letala in vesoljska plovila, jahte in drage športne avtomobile.

Pogoji na Goričkem idealni za gojenje konoplje

Dejanove večletne izkušnje gojenja konoplje na Goričkem so pokazale prednosti gojenja na tem območju. Področje Goričkega je zaradi klimatskih pogojev in geografske lege optimalno za pridelavo kakovostne konoplje, tako za steblo kot tudi za seme. Zato on strmi h kvalitetni žetvi rastlin, kjer pridelek v celoti pobere v optimalnem času zrelosti in ga tudi popolnoma izkoristi. Domači pridelek je zelo cenjen in izdelki iz njih se lažje prodajo po višjih cenah, kot pa tisti iz uvoza. Svoje izdelke prodaja predvsem domačim kupcem, saj pravi, da je teh dovolj. Cene izdelkov iz konoplje se gibljejo čez 30 eur za liter olja, moka okoli 4 eur za kilogram, nekaj več, okrog 5 eur, pa stane kilogram jedilnega semena.

Danes se Rengeo sooča z različnimi težavami pri pridelavi konoplje. Pravi, da so bile na začetku pridelave predvsem administrativne težave z državo; danes so pogoji pridelave strogo določeni v zakonodaji. Ta določa najmanjšo površino, na kateri jo lahko zasadiš (ta znaša 10 arov), sadiš lahko samo originalno seme dovoljenih sort, posevke pa je do 10.maja treba prijaviti na Ministrstvo za kmetijstvo. Ko so se te stvari uredile, so se pojavile tehnične težave s spravilom, saj so stroji za žetev konoplje zelo dragi in jih v Sloveniji ni na razpolago. Danes pa kot največji problem vidi nabavo semen za setev, ki so v hudem pomanjkanju, interes povpraševalcev pa je vedno večji.  

Kot smo že omenili, je gojejnje konoplje na Goričkem zelo primerno, saj je ne uničuje divjad, dobro prenaša sušo in je primerna za vzgojo tudi na manj rodovitnih tleh, zato je po Rengeovem mnenju to idealna rastlina za razvoj socialnega podjetništva in obuditev tradicionalne domače obrti: izdelava domačega platna, oblek in vrvi. Z legalizacijo konoplje bi tako Prekmurje postalo zelo zanimivo območje za celo Slovenijo, tudi v smislu turizma.