Porabje v šolstvu se "odpira", na plano tudi slovenščina prodira

Če je še pred dvema letoma bila slovenščina v Porabju le možen učni predmet, trenutno potekajo pozitivne spremembe. Nad vsem tem že 18 let bdi višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem mag. Valerija Pergar, ena od letošnjih nagrajenk Republike Slovenije na področju šolstva. 

Da je šolstvo v slovenskem Porabju takšno kot je, je posledica nerodnosti oziroma napake, ki se je pripetila pred nekaj več kot dvajsetimi leti. Takrat je obstajala ideja, da bi se uvedlo dvojezično šolstvo po prekmurskem vzoru, ampak za to ni bilo pogojev. Tako je pouk v Porabju do zdaj potekal izključno v madžarskem jeziku, slovenski jezik pa je bil možen le kot učni predmet.

Dogajajo se pozitivni premiki

Po mnenju višje svetovalke za šolstvo Slovencev na Madžarskem mag. Valerije Pergar je dve leti za velike spremembe na tako občutljivem področju premalo. "Narodnostni šoli na Gornjem Seniku in v Števanovcih postopno prehajata na dvojezični pouk, kar seveda ne pomeni uravnotežene dvojezičnosti, to pomeni enakovredne rabe obeh jezikov, je pa napredek.

Učenci na obeh šolah imajo poleg petih ur slovenščine tedensko še delno dvojezične druge predmete. Učitelji, ki slovenskega jezika ne obvladajo, se le-tega intenzivno učijo. Razveseljiva pa je uvedba narodnostnega pouka slovenščine lani v monoštrski osnovni šoli, kjer je že nekaj let bila slovenščina le v obliki krožka. Tudi v petih narodnostnih vrtcih pozitivno sprejemajo strokovno in predvsem jezikovno pomoč slovenske vzgojiteljice-asistentke Sanje Sinic iz Vrtca Murska Sobota, ki opravlja svoje delo po en dan tedensko v vsakem vrtcu. Že pred časom sem predlagala, a do realizacije ni prišlo, podobno obliko jezikovnega učitelja-asistenta v porabskih šolah,« o spremembah o večji uporabi slovenščine v Porabju, pravi mag. Pergarjeva.

Dobitnica nagrade RS za šolstvo

Mag. Pergar je za svoje dolgoletno delo prejela tudi za posebno uspešno vzgojno-izobraževalno, inovacijsko in organizacijsko delo v zamejskem šolstvu. In kaj ji ta nagrada pomeni? "Prejeta nagrada mi pomeni izjemno veliko, in sicer iz več razlogov. Ker so me zanjo predlagali Porabci, njihova šolska komisija skupaj z Zvezo Slovencev, torej tisti, s katerimi že 18 let vztrajno iščemo optimalne možnosti za ohranjanje oziroma, bolje rečeno, oživljanje slovenskega jezika pri najmlajših Porabskih Slovencih, generacijah šolarjev. Ker je to najvišja nagrada v RS na področju šolstva in o njeni podelitvi odloča neodvisna komisija pedagoških strokovnjakov, ki je moje delo ocenila kot pomembno in vredno tako visokega priznanja in ker to nagrado čutim tudi kot spodbudo in motivacijo za naprej," pravi mag. Pergar in nadaljuje v kritičnem tonu, da je pravici in resnici vedno zadoščeno.

"Ta odločitev o tako pomembni nagradi na najvišjem nivoju je pokazala, kako upravičen je bil revolt porabskih učiteljev kulturnikov in narodnostnih funkcionarjev, ko je lani občinsko priznanje za »virtualne zasluge« za ohranjanje slovenščine v Porabju lendavski župan politično podelil neki osebi, ki s Porabjem nima nobene zveze," pravi nagrajenka.

Kakšna je pravzaprav slovenska bodočnost v Porabju?

Statistično gledano je število otrok, ki v porabskih vzgojno-izobraževalnih ustanovah, od vrtca do srednje šole, v kakršni koli obliki obiskujejo pouk slovenskega jezika, že nekaj let stabilno, to je približno 260. Pomemben podatek je tudi, da na srednjih šolah v Monoštru pri dijakih narašča zanimanje za učenje slovenščine, tako da je trenutno na monoštrski gimnaziji 31 dijakov, ki obiskujejo ure slovenskega jezika, na srednji strokovni šoli pa 22 dijakov v različnih programih.

"Vedno poudarjam, da so za ohranjanje slovenskega jezika in kulture v Porabju najpomembnejši Porabci sami, njihov odnos, volja in želja, predvsem pa doslednost in načelnost do lastne rabe jezika," zaključuje mag. Pergar.