POM-TURE
Beograd - mesto ob Donavi s sedemtisočletno zgodovino
Ob tokratnem popotovanju POM-TURE Vas bomo popeljali skozi mogočno mesto, nekdaj skupno glavno mesto federacijske države Jugoslavije. V mestu Beogradu se skrivajo lepote in je zanimivo za tako zgodovinsko usmerjenega človeka kot za turističnega popotnika.
Rubrika POM-TURE je na Pomurec.com na sporedu vsak drugi četrtek, v njej pa predstavljamo popotniške utrinke in zgodbe iz celega sveta. |
Mogočno mesto leži med planino in dvema rekama. Kot glavno mesto Srbije se Beograd omenja že leta 1403. Vendar pa je Beograd tudi eno najstarejših mest Evrope. O njegovi zgodovini lahko preberemo že izpred 7000 let. Sama zgodovina mesta je potekala med mnogimi bitkami, kajti Beograd je bil zanimiv tako za Rimljane kot Slovane in bilo je 300 let pod Turki. V takih razmerah je mesto rastlo in zapuščina so mogočni ostanki, ki jih se še danes prepoznamo v strukturi mesta.
Če povzamemo osnovne podatke mesta, živi v Beogradu po zadnjih podatkih 1,23 milijona ljudi, z okolico jih šteje več kot 1,65 milijona. Mesto se razprostira na površini 359,96 kvadratnih kilometrov. Med mnogimi znamenitostmi mesta večina obišče najprej Mihailov trg. Sam trg povezuje Trg Republike in Kalemegdan. Ulica Kneza Mihailova je poznana kot prva urejena ulica znotraj Beograda, zgrajena leta 1869. V Mihailovi ulici se nahajajo že od nekdaj najprestižnejši hoteli v samem Beogradu.
Pri prehodu po tej znameniti ulici lahko opazimo nekatere pomembne zgradbe in spomenike, posvečene v spomin beograjskim velikanom. Sam trg omogoča mimoidočim neskončno izbiro tako v kulinariki kot nakupu modnih dodatkov ali opreme. Po prehodu skozi trg se nedaleč od znamenite Mihailove ceste nahaja parlament, v katerem se je odločalo o pomembnih vprašanjih v povezavi s skupno zgodovino. Že na sam pogled nakazuje mogočna zgradba pomembno vlogo, pred vhodom katere stojijo mogočni kipi. V neposredni bližini tako parlamenta kot Mihailovega trga stoji še park Kalemegdan.
Kalemegdan, zeleni del velikega mesta
Beograd ima na svoji površini mesta 65 javnih parkov, vendar je Kalemegdan največji med njimi. Sam ogled Kalemegdana zahteva precej časa, kajti na površini 53 hektarjev si lahko ogledamo od kipov pomembnih srbskih osebnosti do samega obzidja tik ob reki Savi. Prve zgradbe na Kalemegdanu so oblikovali že Kelti, vendar so Rimljani izboljšali same konstrukcije. V času vojne med Avstroogrsko in Turčijo je Kalemegdan služil kot dodatna zašita pred napadi in uničenjem mesta. V samem Kalemegdanu si lahko ogledamo tudi muzej starih topov iz časa prve in druge svetovne vojne. Pri prehodu skozi mogočni Kalemegdan lahko spoznamo kulturo in arhitekturo, ki je nastajala skozi tisočletja.
Največja pravoslavna cerkev sveta
V povezavi s kulturnimi spomeniki se nikakor ne sme spregledati mogočne zgradbe pravoslavne cerkve Svetega Save. Cerkev še danes velja za največjo tovrstno zgradbo, katero krasi mogočna kupola zelenkaste barve in ima na vrhu zlati križ. Po pripovedovanju domačinov se cerkev še danes gradi izključno iz lastnih sredstev mesta. Ponosni Beograjčani veliko dela posvečajo kulturi in izgledu same cerkve. Zgodovinska dejstva navajajo, da so zgradili cerkev na mestu, kjer naj bi Turki zažgali ostanke Save. Predhodno je na istem mestu stala manjša cerkve, vendar so leta 1935 pričeli z izgradnjo sedanje.
Po podatkih sodeč cerkev sprejme do 10.000 ljudi in se razprostira na površini 3,5 kvadratnega kilometra. Beograd nudi neskončne možnosti ogledov, vendar je med zanimivejšimi in vredna ogleda pomembna lokacija Dedinje, kjer počiva nekdanji skupni predsednik Josip Broz Tito. Same Dedinje so znane prav po njegovi grobnici. Individualni ali skupinski obisk omogoča ogled mnogih predmetov, ki jih je Tito prejel od svetovnih voditeljev, pa tudi ogled same grobnice. Ogled poteka po lepo urejenem parku, po katerem se turist lahko sprehodi med mogočnimi kipi in urejeno okolico, na kateri se da tudi nekoliko odpočiti.
Spomenik neznanemu bojevniku
Po ogledu mesta, se lahko popotnik poda tudi nekoliko izven urbanistično urejenih predelov in se povzpne na hrib Avala, ki pa velja za eno zadnjih vzpetin pri prehodu v Panonsko nižino. Na Avali si lahko ogledamo dvoje pomembnosti. Spomenik neznanemu borcu je ustvaril Ivan Meštrović iz temnega granita. Mogočna skulptura predstavlja kipe v narodnih nošah, do katerih se povzpnemo po strmih stopnicah. Po ogledu spomenika, se lahko obiskovalec povzpne še nekoliko višje, kjer danes stoji razgledni avalski stolp, visok 200 m. Zgrajen je bil 1965 leta in porušen v bombnem napadu zveze NATA 1999. Beograjčani so ga ponovno zgradili in danes predstavlja razgledno točko, s katere seže pogled na stotine kilometrov v daljavo.
Več fotografij v spodnji galeriji ...
OGLEJTE SI TUDI OSTALE POPOTNIŠKE PRISPEVKE:
VSE POM-TURE NA POMUREC.COM
Fotogalerija
Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.