V RIS-u že 9. Mednarodno znanstveni posvet Ekologija za boljši jutri

V prostorih Raziskovalno izobraževalnega središča (RIS) Dvorec Rakičan poteka že IX. Mednarodno znanstveni posvet z naslovom Ekologija za boljši jutri. O namenu in vsebinah posveta so spregovorili direktor RIS-a mag. Robert Celec, predsednik znanstvenega odbora prof. dr. Samo Fošnarič in predsednik organizacijskega odbora Dane Katalinič.

Na znanstvenem posvetu bodo predstavljena strokovna stališča in rezultati znanstvenikov ter praktikov iz neposredne pedagoške prakse od vrtcev, osnovnih in srednjih šol do univerze. Prav tako bodo predstavljene  konceptualne razsežnosti ekologije za trajnostni razvoj skozi posamezne vidike teorije in prakse. Znanstveni prispevki bodo objavljeni v znanstveni monografiji z naslovom Sodobni ekološki izzivi v procesu izobraževanja, primeri dobre prakse – referati in projektne naloge, pa bodo objavljeni v biltenu z naslovom Ekologija za boljši jutri.

53 sodelujočih avtorjev iz petih različnih držav

V letošnjem letu je znanstvena konferenca v luči racionalizacije, saj je skrajšana iz treh na dva dni, vendar pa na vsebini ni nič skromnejša. Imajo 31 prispevkov, od tega je 16 vabljenih in 15 udeležencev. Na posvetu se bodo s svojimi prispevki in izdelki predstavili udeleženci iz vse Slovenije ter domači in tuji strokovnjaki. Posvet traja 2 dni, od 27. do 28. marca, namenjen pa je znanstvenemu in strokovnemu nivoju. Število vseh sodelujočih avtorjev je 53, ki izvirajo iz 5-ih različnih držav: Slovenije, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Srbije in Hrvaške.

Ustvarjalnost mora biti usmerjena k naravi in ekologiji

Po besedah Celeca naša družba potrebuje miselni preskok, da bi zares zaživela. Največji umetniki in znanstveniki v zgodovini so bili revolucionarji, ki jih pa v času, v katerem so živeli, največkrat tudi niso dobro razumeli. Prinesli pa so nedvomno spremembe, ki so premaknile to polje ustvarjalnosti na novo raven zrelosti, bolj skladno s prihodnostjo, v kateri se je ta družba razvijala. Prinesli so tudi premike, prestopili meje in pri tem imeli konkretne vizije. Če želimo, da je ustvarjalnost posameznika ali skupine uspešna, mora biti konkretna, uporabna ter usmerjena k naravi in ekologiji. Lep primer ustvarjalnosti skupine entuzijastov so novodobna ekološka naselja, eko socialne skupnosti in podobni koncepti, ki prinašajo zelo močne vezi med modernim vsakdanom, preprosto trdoživostjo podeželskega človeka in trdno ekološko zavest. Pri nas je tak primer eko socialna kmetija Korenika.

"Znanstvena konferenca Ekologija za boljši jutri vedno znova iz strokovnega in znanstvenega vidika osvetli ekologije za naš vsakdan in tudi jutrišnji dan. Prikaže nova znanstvena dognanja, strokovne dosežke, primere dobrih praks ter ohranja mrežo somišljenikov," je v svojem nagovoru pojasnil Celec.

Dvorec Rakičan idealna lokacija za promocijo

Kot je povedal Fošnarič je namen tega srečanja usmerjen v področje ekologije v procesu izobraževanja, torej od vrtca, osnovne in srednje šole do univerze, saj stremijo k temu, da bodo na tem področju v prihodnosti še uspešnejši. Predavatelji in vsi, ki bodo svoje prispevke predstavljali bodo imeli več časa, da prezentirajo svoje stvari.

Profesorji in učitelji dobijo velike informacijske vrednote

Na posvetu pričakujejo interakcijo v zvezi z vsebinami s strani doktorjev znanosti in profesorjev, vzgojiteljev in učiteljev, ki so vpeti v kurikularne vsebine iz svojih izobraževalnih sredin. Poglavitne vsebine tega posveta so znanje in vrednote, ki imajo svoje mesto v neposrednem življenju.

V svoji zgodovini pa do sedaj je IX. Mednarodno znanstveni posvet prostor in mesto, na katerem dobijo profesorji in učitelji, ki imajo stik z neposredno pedagoško prakso, velike informacijske vrednote. Na podlagi teh rezultatov pa se mreži nivo in vsebina slehernega naslednjega znanstvenega posveta. "Posvet temelji na bogatosti 9-letnih izkušenj in glede na tematiko, ki je izredno aktualna, vsako leto tudi drugače zaživi," je razložil Katalinič.

Več fotografij v spodnji galeriji ...