V Murski Soboti odkrivali skrito znanje neformalnega izobraževanja

V PiŠK Murska Sobota je včeraj potekala okrogla miza Odkrivajmo skrito znanje, kjer je Ljudska univerza Murska Sobota predstavila projekt Uvajanje modela ugotavljanja in vrednotenja neformalno pridobljenega znanja v izobraževanju odraslih 2012-2014 (UVNPZ 2012-2014 Murska Sobota).

Projekt sta v svojem nagovoru najprej na splošno predstavili Alenka Kučan, direktorica LU Murska Sobota, ki je povedala, kakšno vlogo je imela LUMS v svetovanju in ugotavljanju kompetenc odraslih, ter Mateja Peterca, skrbnica pogodbe pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki je predstavila pogled Ministrstva kot financerja na projekt.

Ludvika Gjerek, vodja projekta in svetovalka, je predstavila sam potek projekta, namen, cilje in rezultate. V projektu je ob njej sodeloval še Alojz Sraka kot svetovalec in informator. Delo z vsakim posameznikom je potekalo v obliki svetovalnega procesa, v katerem sta svetovalca pomagala udeležencem odkrivati skrita oziroma neformalna znanja. To so znanja, pridobljena v različnih življenjskih situacijah in v različnih okoljih. Po uvodnem pogovoru s kandidatom sproti nastaja njegova zbirna mapa, življenjepis (Europass) in zbir znanj, spretnosti in kompetenc, ki se ob koncu postopka vpišejo v mnenje, ki ga prejme kandidat. Vsa dokumentacija ostane last kandidata, poleg osebne zbirne mape (portfolija) pa je mogoče s pomočjo posebne spletne aplikacije ustvariti e-portfolio, ki se lahko uporablja na daljavo, npr. pošlje delodajalcu v tujino.

Rezultati projekta so zelo spodbudni, saj so presegli število predvidenih kandidatov (namesto 76 so vključili 78), kandidati so v postopkih izrazili različne namene vrednotenja glede na lasten interes, starost, ipd. Nekateri kandidati so prišli samoiniciativno, sodelovali pa so tudi z Zavodom RS za zaposlovanje in prav ti kandidati so večinoma pokazali največji interes za pripravo osebne zbirne mape. Zelo aktualno je bilo vrednotenje sporazumevanja v tujem jeziku, vrednotenje digitalne pismenosti in vrednotenje kompetenc načrtovanja kariere.

V projektu so sodelovali tudi s tremi podjetji v regiji. V podjetju SGP Pomgrad d.o.o. je sodelovalo 20 kandidatov, v podjetju Kema Puconci d.o.o. 9 kandidatov in v podjetju Panvita MIR d.d. 8 kandidatov (skupno torej 37 zaposlenih v teh podjetjih). Tudi tu je bila zelo aktualna kompetenca sporazumevanja v tujem jeziku, kompetenca digitalne pismenosti, pa še kompetenca samoiniciativnosti in podjetnosti ter kompetenca sodelovanja med sodelavci. Podjetja vidijo največjo korist za zaposlene osebno, pa tudi za delo v podjetju.

Svoje poglede na projekt so predstavili tudi zaposleni v podjetjih, ki so sodelovala. Tako je najprej spregovorila Mateja Zver, kadrovnica na SGP Pomgrad, ki je povedala, da so z rezultati več kot zadovoljni. Jure Fartelj, zaposlen na SGP Pomgrad in eden od kandidatov, je povedal, da je zelo zadovoljen in da bo jeseni nadaljeval izobraževanje. Jernej Kuzmič, iz kadrovsko-pravne službe na Kemi Puconci in eden od kandidatov, je tudi potrdil, da je s sodelovanjem zelo zadovoljen tako kot partner pri projektu kot tudi kot udeleženec.

Alojz Sraka, informator in svetovalec pri projektu, je pojasnil inštrumente, ki so jih uporabili pri ugotavljanju kompetenc. Prepričan je, da si tudi podjetja želijo, da se zaposleni zavedajo svojih moči in izkoristijo svoje spretnosti ter jih delijo s sodelavci.

Matej Zver, zaposlen v podjetju Panvita MIR, je predstavil svojo pot od navadnega delavca do  delovodje in povedal, da so bili najprej malce skeptični glede projekta, po nekaj seminarjih pa so bili prijetno presenečeni in so spoznali, da imajo same pozitivne izkušnje.

Jelka Klemenčič, samostojna svetovalka ZRSZ, je predstavila pomen ugotavljanja kompetenc za brezposelne. V projektu so sodelovali s tem, da so omogočili predstavitev projekta skupinam brezposelnih, vključno s skupinami, ki delujejo po pooblastilih MDDSZ (Papilot) ter svojim sodelavcem.

Na koncu je svojo osebno zbirno mapo predstavila tudi udeleženka projekta Katja Gerenčer, ki se je preko Kluba za iskanje zaposlitve odločila za vrednotenje znanja nemškega jezika in izdelave portfolija, ter s prisotnimi delila svojo izkušnjo na zaposlitvenem razgovoru, ko je portfolijo pokazala kadrovnici in je le-ta bila prijetno presenečena, saj do takrat še nihče ni prinesel svoje zbirne mape kompetenc.

Glede na vloženo delo, pridobljena znanja in izkušnje na LUMS upajo, da se bo projekt nadaljeval tudi v naslednjem obdobju. Svetovalca ugotavljata, da imamo orodje, metode, strokovna znanja in kompetence, ki jih ljudje na trgu dela potrebujejo. Podjetja so v rezultatih anket in osebnih pogovorih potrdila potrebnost projekta in ga označila kot pravo investicijo.

Več fotografij v spodnji galeriji ...