FOTO: V Ljutomeru predstavili že 21. zbornik Zgodovinski list

 V prostorih Ljutomerskega muzeja je potekala predstavitev novega zbornika Zgodovinski listi 2013, letnik 21. Kulturni dogodek je vodil Srečko Pavličič, ki je komično povezoval resne teme.

Po uvodnem pozdravu se je direktorica splošne knjižnice Ljutomer, Vesna Laissani zahvalila za mentorsko delo Srečku Pavličiču, kajti, kot je sama navedla, je potrebno pravo pedagoško znanje, da se vodi in pripravi ljudi do te stopnje, da napišejo članek. Vesna Laissani je tudi omenila, da potekajo pogovori o razširitvi dejavnosti, ne le v zgodovinskih temah, temveč tudi v druge smeri. Alen Rajs in Ana Potočnik, učenca glasbene šole Slavka Osterca, sta ob kulturnem dogodku razvedrila obiskovalce še z glasbenimi melodijami, izvedenimi na klavirju. Po odigrani skladbi je pričel Srečko Pavličič uradni del predstavitve zgodovinskih listin. Najprej je povzel obdobje 21 letne zgodovine, v kateri so te listine bile ustvarjene, v dobrih in slabih pogojih. V celotnem obdobju 21 let se je zbralo skoraj 70 centimetrov gradiva. Srečko je podal globoko misel, ko je dejal: »Za nami ostane le malo pisanega gradiva in nekaj spominov, ki se čez čas razgubijo. Toda, pisci premišljujejo nekoliko drugače. "S slabim papirjem se ohrani gradivo kakšno stoletje, z dobrim pa do nekaj teh.«  

Arheološko najdišče

Kot prva avtorja strokovnega dela sta Maja Janežič in Evgen Lazar, v prispevku Lokavci, arheološkega najdišča Gojice, raziskovala prazgodovino. Predvsem zaradi relativno malo arheoloških najdišč na območju Ljutomera je njuno delo, tako v pisanju in sodelovanju pri izkopavanju, zahtevalo veliko pozornost. Na samem najdišču je bilo 443 najdb iz obdobja prazgodovine, rimske dobe, srednjeveške dobe in vse do 21 stoletja.

Norički vrh ali Kunejev grad

V naslednjem članku je avtor Mitja Potočnik predstavil dvorec, ki je bil grajen že v 13. stoletju in se v virih omenja pod najmanj tremi nemškimi imeni. Mitja Potočnik je podrobno analiziral in preučil lastništvo dvorca vse od začetka 13. stoletja pa vse do dobe, ko je bil dvorec denacionaliziran. Danes so v dvorcu naseljeni prebivalci.

Dvorec Železne dveri  

V naslednjem članku opisuje avtor Rado Podgorelec dvorec posebne vrste. Značilna oblika vinogradniškega dvorca velja kot edina tovrstne oblike in velikosti. Po mnogih postopkih denacionalizacije še danes nima pravega gospodarja. Kot avtor navaja, je dvorec v celoti izropan, kljub temu, da lastniki še živijo v Avstriji.

Usnjarstvo v Ljutomeru

Obrtno dejavnost usnjarstva je analiziral in preučil sam voditelj kulturnega srečanja, Srečko Pavličič. Strokovno je preučil sam proces, ki se je izvajal v mestu Ljutomer. Seveda, v letu 1681 Ljutomer še ni imel status mesta. To je Ljutomer pridobil šele leta 1927, vendar so bili od nekdaj na območju Ljutomera usnjarji, ki so ob cehovskemu naslovu imeli gosposki status, kljub težkemu in neprijetnemu delu, ki je potekalo skozi vsa obdobja do 21. stoletja.

Miholovo v Veržeju

Jelka Pšajd je preučevala in raziskovala Miholovo v Veržeju. Veržej je že v 16. stoletju pridobil pravice trga. Avtorica je v obširnem članku zapisala tudi, da so se ob večjem cerkvenem trškem prazniku, na Miholovo, družili na sejmu. Dogodek je bil izjemen, zato so ljudje prihajali od blizu in daleč. Prihajali so tako, da so med potjo prepevali pesmi in molili. Orožniki so nadzorovali dogajanja ter preprečili marsikatero krajo.

Usnjarska industrija po 2. svetovni vojni

Avtor Anton Ratiznojnik je preučeval industrijsko usnarjenje v prvih 60. letih 20. stoletja. Članek je zajemal snov o znani Ljutomerski usnjarni Konus. Imela je večje obrate, ki so zaposlovali večjo delovno silo, prvenstveno mestne ljudi brez imetja in viničarje. Avtor je podrobno predstavil obdobje v denacionalizaciji podjetja, čigar lastništvo je prehajalo med različnimi lastniki. Usnjarna je  doživela tako krizna obdobja po 2. svetovni vojni do požara, ki je uničil velik del gospodarskega poslopja. Delavci so za preživetje ob pomanjkanju dela opravljali tudi druga dela.

Volitve v Ljutomeru med leti 1935 - 1938

Avtor, Anton Ratiznojnik je v naslednjem članku raziskal potek in značilnosti volitev v okraju Ljutomer. Zaradi velikih posledic prve svetovne vojne, je bila politična sfera zelo aktivna. Kot avtor navaja, so v času, ki ga članek zajema, imeli volitve v sodnem okraju. Obstajajo zapisi, da so kandidatom nažagali stole, zapisi o metanju gnilih sadežev v kandidata ali primer, ko so zahtevali, da se kandidat odreče ljubici, posveti ženi in šele za tem politiki. Avtor tudi podrobno navaja imena prisotnih na volitvah, za katere pa je voditelj Srečko Pavličič ugotovil, da so skoraj takšna, kot danes.

Kmetijske zadruge v obdobju 1946 - 1949

Avtor, mag. Dušan Ščap je obravnaval in preučil kmetijsko obdelovalne zadruge na območju Apaške doline v obdobju med 1946 in 1949. Novi režim, stari ljudje in zdesetkano gospodarstvo in brez sredstev, ko so morali ljudje živeti kakor so se pač znašli. Delovne oblike v takratnih časih so bile zadruge, ki so se šele čez leta pokazale za uspešne. Avtor je podrobno analiziral tudi vse pogoje, ki so jih zadružniki morali dosegati in pogoje, pod katerimi so posamezni funkcionarji bili izvoljeni.   

120. obletnica PGD Pristava

Avtor je v zadnjem članku zgodovinskih listov 2013 preučil rojstvo in delovanje gasilskega društva Pristava. Kot je navedel v članku, je takratna Ljutomerska hranilnica in posojilnica podarila 50 goldinarjev vsem društvom, ki naj bi bila tisto leto ustanovljena. Zato je leta 1892 bilo ustanovljenih 5 društev in med njimi, v majhni vasici s komaj 24 hišnimi številkami, še gasilsko društvo.

Več fotografij v spodnji galeriji ...