https://www.minicom.si/
https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.ris-dr.si/
http://ris-dr.si/go/563/1063/CENTER_ZA_DRUZINE_MURSKA_SOBOTA

LOKALNO

FOTO: Lojze Peterle v M. Soboti spregovoril o boju proti revščini

Murska Sobota, 07.04.2014 ob 7:05  

V športni telovadnici Ekonomske šole v Murski Soboti je potekala javna debata "Boj proti revščini", na kateri je gostoval evropski poslanec Lojze Peterle. O problemih revščine v Pomurju so spregovorili še murskosoboški župan Anton Štihec in ravnatelj Ekonomske šole Darko Petrijan. Razpravo je vodila in povezovala Bernarda Kuzma. Istočasno se je na šoli odvijalo tudi državno tekmovanje iz poslovne in finančne matematike ter statistike.


Revščina je v Pomurju velik probem, pravzaprav najbolj izrazit v celotni Sloveniji. Vsi trije gostje javne debate so spregovorili o srečanju z revščino v času svoje mladosti. 

Denar, namenjen pomoči potrebnim, se večkrat "izgubi"

Po besedah Peterleta je Evropska zveza največji darovalec pomoči na svetu, namenjene potrebam revnih. Vendar pa se že tu začnejo problemi, saj nikoli ves ta denar ne pride do tistih, ki so ga zares potrebni, ampak gre velikokrat za administrativne stroške, torej za tiste, ki delijo to pomoč. Tako se nekje vmes tretjina ali več denarja izgubi ter ne pride do tistih, ki so tega denarja potrebni.

 

"Vsak je lahko solidaren in nekaj naredi, tudi če ima zelo malo, lahko kaj deli z drugimi in je pozoren na stanje pri tistih, ki imajo malo manj. Ko človek pogleda okrog sebe, vidi velike razlike že v lastni vasi ali v lastnem mestu. Če te zanima zakaj do teh razlik pride, lahko ugotoviš, da je revščina posledica tega, da eni želijo veliko več kot drugi in da si to včasih pridobijo tudi na račun drugih," je v svojem nagovoru pojasnil Peterle.

Preprečitev vzrokov revščine je bistvenega pomena

Kot poslanec je zelo nesrečen in žalosten, ko dobi pismo, e-mail ali telefonski klic ljudi, ki ga prosijo za pomoč, ker si ne morejo več plačati osnovnih položnic. Meni, da je potrebno preprečevati vzroke za revščino in da bodo imeli mladi ljudje po pridobljeni izobrazbi možnost, da to izobrazbo tudi uporabijo. Ker želi, da mladi dobijo prvo delo, so v Evropi sprejeli Jamstveno shemo za mlade z namenom, da ne bi več bili v "prostem teku".

3 milijone občinskih sredstev za blažitev socialnih situacij

Kot je navedel Štihec so občine ponavadi gasilke situacij, ki nastanejo v širši družbi, kajti že zakon nalaga občinam, da morajo del sredstev iz občinskega proračuna nameniti za blažitev socialnih situacij.

 

Občina ima v proračunu namenjenih 3 milijone evrov za subvencioniranja raznih socialnih stisk. Subvencije se namenjajo gospodinjstvom, oskrbi v domovih za starejše, najemnini stanovanj, bivanju invalidov v raznih zavodih, ceni vrtca za predšolsko vzgojo, štipendijam, enkratni denarni pomoči, javnim delom, zaposlitvi mladih, ki iščejo prvo zaposlitev in še marsičemu.

Beg možganov v tujino ni rešitev

"Tudi k meni prihajajo občanke in občani s problemi nezmožnosti plačevanja osnovnih položnic, katerim potem občina pomaga z enkratnimi denarnimi pomočmi ali izrednimi denarnimi pomočmi. Problemov je mnogo, sredstev pa ponavadi premalo, glede na to koliko bi želeli pomagati. Ni vse v denarju, dosti bolj so pomembni odnosi, da prostovoljno pomagamo sočloveku, ki ima problem," je prepričan Štihec.

Petrijan se je predvsem osredotočil na "beg možganov" v tujino, katerih posledice čutijo tudi na Ekonomski šoli. "Veliko naših dijakov se že odloča, da bo nadaljevalo srednjo šolo v sosednji Avstriji, naše šole pa so prazne," je povedal Petrijan.

 

Pri javni debati so lahko sodelovali tudi dijaki, ki so postavljali vprašanja vsem trem gostom. Izpostavili so predvsem problem mladih, ki si iščejo zaposlitev v tujini, župana pa so povprašali, kaj lahko občina naredi za mlade, razen štipendiranja.

Več fotografij v spodnji galeriji ...

    Fotogalerija