FOTO: V bralnih uricah osvojili svet pravljic

V knjižnici Gornje Radgone so potekale bralne urice za najmlajše. Ob poslušanju izbranih del, so otroci lahko tudi risali in tako umetniško izražali svoj svet domišljije

Danes imajo najmlajši  izvrstno izbiro med vso pisano besedo. Otroška domišljija je neprecenljiva in občudovanja vredna, vendar jo je potrebno nenehno spodbujati in krepiti. Edina primerna oblika nadgradnje otroške domišljije pa predstavljajo zgodbe in pravljice. Bistvo osvojenih zgodb je, da otrok hitro prične dojemati pozitivne lastnosti zgodb, ki se praviloma končajo v skoraj vseh primerih s srečnim koncem. Velikani med pisci otroških pravljic, kot so Hans Christian Andersen, brata Grimm in mnogi drugi, so že v preteklosti, ko je pisana beseda bila edini vir, ki je prehajal iz roda v rod, pisali o temah in človeških načelih, ki veljajo v družbi še danes. Če povzamemo nekaj Andersenovih pravljic, zlahka ugotovimo poudarjene posamezne lastnosti glavnih junakov zgodb, ki ostanejo v otroških mislih še mnogo dalje, kot le samo v času mladosti.

Verjetno ga ni, ki ne bi poznal svetovnih uspešnic, kot je zgodba o Grdemu račku. Grdega račka okolica ne sprejema in ga v družbi zaničujejo, tako da se mora boriti za preživetje, vendar raček ne klone, se utrdi in doseže cilj, saj ko odraste, se spremeni v najlepšega laboda. Zgodba poudarja lastnosti vztrajnost in samozavest. Podobno se najdejo posamične poudarjene lastnosti v zgodbi o Snežni kraljici. Vztrajnost Gerde, ki reši Kaja iz ujetništva Snežne kraljice, le z ljubeznijo in trdno vztrajnostjo skozi mnoge neugodne poti od doma do snežnega gradu, privede prav tako do srečnega zaključka zgodbe. Zgodbe bratov Grimm ne pripovedujejo le nasprotij zlega proti dobremu, temveč napeljejo bralca k spoznanju lastne vloge v življenju. Med bolj znanimi deli bratov Grimm je Sneguljčica, ki s svojo milino in dobroto in s pomočjo sedmih palčkov, privede zgodbo do srečnega konca.

Tudi zgodba Volk in sedem kozličkov poučuje o iznajdljivosti in moči v slogi. Nikakor se ne sme spregledati še enkratne zgodbe o Ostržku, ustvarjene izpod peresa italijanskega pisca Carla Lorenzini Collodia. Zgodba naniza skoraj vse otroške lastnosti od navihanosti, do škodoželjnosti, nepremišljenosti, srčnosti, odpuščanja in končno dojemanja ljubezni do drugih. Podobna, vendar vseeno drugačna zgodba, se odvija še v zgodbi Pika Nogavička, ki jo je napisala švedska mladinska pisateljica Astrid Lindgren. Vendar pa, zgodba ne niha med dobrim in zlom, temveč nas skozi dobroto, pravičnost, norčije in moč deklice Pike Nogavičke popelje v otroški svet, ki ga obrasli sčasoma pozabimo. Ne samo svetovna, tudi slovenska književnost premore veliko literature, v kateri se otroci zlahka poučijo o dobrem in zlu. To so dela Zvezdica Zaspanka, Sapra miška, Pekarna Miš Maš in podobna dela, katerih je glavni namen zabavati in poučevati najmlajše člane. Že Albert Einstein je opozoril na pomen pravljic pri vzgoji otrok in na otroško dojemljivost s stavkom: "Če želite, da bo vaš otrok inteligenten, mu berite pravljice. Če želite, da bo še pametnejši, mu berite še več pravljic."

Več fotografij v spodnji galeriji ...