Gornja Radgona: Delavnice o čustveni inteligenci otrok

V prostorih Ljudske univerze je potekalo predavanje Andreje Kukovec o otroški čustveni inteligenci.

Pogosto se dogaja, da odrasli preprosto ne razumejo otroškega razmišljanja in ne dejanj, ki so posledica tega razmišljanja. Prepogosto se prav tako dogaja, da otrok ne uspe slediti željam staršev, zato prihaja do nerazumevanja. To temo je strokovno predstavila Andreja Kukovec, kljub majhnemu obisku poslušalcev. Po besedah direktorice Javnega zavoda, Andreja Bučak Hribar, so bila vabila poslana vsem okoliškim institucijam, ki se ukvarjajo z vzgojo in poučevanjem otrok. Vendar, od mnogih učiteljev šol in vrtcev,  je bila prisotne le ena vzgojiteljica. Predavanje je sestavljeno iz štirih delov. V prvem delu je bila izvedena delavnica, v kateri so prisotni v praksi in teoriji preučevali osebne človekove lastnosti, glede na čustvene vplive.  Predvsem pa, po besedah predavateljice Andreje Kukovec, je potrebno najprej poznati samega sebe.  

V ta namen so poslušalci testirali svoj emocijski kvocient. Če so sodelujoči izpolnili vprašalnik pošteno, so bili lahko precej presenečeni nad lastnim rezultatom. Za dodatni preskus lastnih zaznavanj določenih čustvenih stanj, so udeleženci na delavnici izdelali lasten seznam reakcij v odvisnosti od čustvene reakcije. Tako je bilo podrobno analizirano področje jeze, kjer so poslušalci ocenili prisotne prenagle reakcije, zaradi česar se odmaknemo v ozadje, nekontrolirano izrečemo ali storimo kaj, za kar nam je kasneje žal.  Naslednje analizirano področje je bilo veselje, ki pa je ob enem tudi obratno sorazmerno stanje jeze. Za veselje, so ponovno ocenili poslušalci, da je tudi prenagljeno stanje, v katerem se pogosteje komunicira, deli nasvete. Pojavijo se hiperaktivnost in prav tako dejanja, ki jih kasneje v normalnem psihičnem stanju obžalujemo.

V stanju veselja prepogosto obljubljamo. Posebno izpostavljeno stanje je stanje ljubezni, kjer se pojem deli na dva nivoja. Prvi nivo je stopnja razumevanja in nudenja ljubezni nekomu, kar pomeni razumevanje in spoštovanje sogovornika, pa tudi nudenje ljubezni živalim, naravi, osebnim stvarem itd. Drugi nivo ljubezni pa velja za čustven nivo, ko se zaljubimo v nekoga. To stanje se mora obravnavati podobno kot veselje, ko je stanje prenapihnjeno in vpleteni v to stanje ne stojijo na trdnih tleh.

Veliko nasprotje veselja je tudi žalost, ki pa je posledica nekakšne reakcije. Žalost pogosto pogojuje predhodna jeza, v kateri udeleženec ne doseže cilja. Stanje žalosti je morda med vsemi najbolj izpostavljeno, ker v tem stanju ne niha razpoloženje, ampak stoji na nični točki. V tem stanju se osebe več ali manj zaprejo vase, se odmikajo družbi in pogosto sledi tudi želja po maščevanju.

Zadnja obravnavana lastnost predstavlja strah, ki pa v veliki meri preprečuje možna dejanja ali reakcije. Strah je posledica krivde ali prisile od nekoga. V stanju strahu žrtev išče stike in ne osame. Išče podporo in tolažbo. Najslabša varianta je stanje, ko se strah zakorenini v osebnost in ne izgine dolgo ali morda nikoli več.

Vsa ta stanja so bila podrobno analizirana ter podprta s primeri poslušalcev. Predavateljica je podrobno predstavila še oblike, ki spremljajo človeško obnašanje skozi verbalno ali neverbalno izražanje. Vendar, je za vse to potrebna strokovnost in znanje psihologije. Prepogosto pa pozabljamo, da se nemočen otrok ne more izraziti drugače kot z bojem, ker ga odrasli ne razumejo ali ne želijo razumeti.

Nadaljevanje delavnice bo potekalo še v petek 18.04.2014, ob 17. uri, v prostorih ljudske univerze Gornje Radgone.