FOTO: Velikonočno kresovanje v Lisjakovi strugi

V Lisjakovi strugi v Gornji Radgoni je letos potekalo tradicionalno kurjenje velikonočnega kresa.

V skoraj celodnevnih aktivnostih so od 13. ure po podatkih organizatorja,  prodali veliko pečenih rib. Že ob dejstvu, da je bil na velikonočni petek tudi postni dan, se je pričakovalo večje število obiskovalcev. Ob našem obisku smo zasledili tako polno ljubiteljev dobro pečenih rib in tudi mnogo športnikov,  kjer se je ob lepen sončnem dnevu igrala odbojka in nogomet na peščeni podlagi. V večernih urah se je prižgal kres. Zanimalo nas je, čemu se takšno kresovanje ureja le nekaj dni pred majevskim kresovanjem, ko bo na bregovih gorelo veliko kresov. Enako bodo organizirana kresovanja v večjih mestih po Sloveniji in posameznih krajih. Za vsa ta vprašanja smo povprašali vodjo organizacije Vlada Drvariča.

"Vsako leto izvedemo  pomladansko čistilno akcijo po našem pobočju z ribiči in ker se količina vej nabere, postavimo in organiziramo kres. Nekoč smo temu rekli taborni ogenj, pri čemer smo postavili pagodo. Ampak danes tega ne počnemo več tako, temveč v obliki kresa.  Lani nam je žal zagodlo vreme, ker je bil dež, ampak kljub temu ljudje radi pridejo na pečene ribe.«

V nadaljevanju je Vlado Drvarič navedel relativno visoko število pečenih rib v popoldanskem času,  ter omenil, da je Radgonska riba cenjena v kulinariki. Spomnil nas je tudi na bližajoč dogodek, ki bo izveden v torek, 22. aprila, v okviru svetovnega praznika "Dan Zemlje". V tem dnevu bodo organizirani vodeni gozdni pohodi v dolžini 3,5 km. Obiskovalci bodo z predavanjem na prostem pod izvedbo  Vlada Drvariča spoznavali rastje, ki se nahaja na obrečnem pobočju,  imenovano Lisjakova struga.  Vlado navede pomemben ekološki podatek, v katerem opisuje nego in skrb ribiške družine za rastje dreves, ter mnoge živalske vrste, ki se opažajo na tem pobočju.

Ob pripovedovanju opiše nekdanje smetišče na tem pobočju in močvirje, ki se je  razprostiralo. Zanimala nas je še škoda, ki je letos botrovala v času žleda, vendar nam je pojasnil, da na srečo ni bilo veliko škode. Izrazil je le skrb nad jeseni, ki dejansko v tem področju izumirajo. Med njimi stojijo 80 letna drevesa, za katere se po besedah Vlada ne da storiti več kaj dosti.

Več fotografij v spodnji galeriji ...