FOTO: Delavnica otroškega obnašanja

V prostorih Ljudske univerze v Gornji Radgoni se je nadaljevalo predavanje Andreje Kukovec, vendar tokrat v delavnici obiskovalci niso analizirali sami sebe, temveč lastnosti otrok.

Otroci so v veliki večini zrcalo staršev, vendar so mnogokrat nezmožni izraziti lastno mnenje, kar se odrazi kot burna reakcija. Po besedah predavateljice Andreje Kukovec se otroška samozavest in sposobnost razmišljanja pojavita hitro. Vendar so tipične lastnosti otroka trma, jeza, veselje in podobne lastnosti. V primerjavi z odraslimi, so otroške reakcije hitre in zato tudi precej močnejše. Prvi del delavnice je zajemal teme, zakaj otrok reagira v dobrem ali v slabem primeru, kako starši ali odrasli reagirajo na njihovo dejanje in kako se premaguje in rešuje dana situacija.

Rojstvo otroka

Andreja Kukovec je predstavila razvoj otrok in njihovo razmišljanje od rojstva do poznih najstniških let.  Otrok pri 3 mesecih že nakazuje prve znake čustev, pri čemer izkazuje ugodje s smehom in neugodje z jokom. Kmalu za tem se naveže na zvok in stik z osebo, ki je nenehno ob njem. Že ob koncu prvega leta se pojavijo čustva veselja, jeze, žalosti. V drugem letu se že pojavita ljubosumje in zavedanja krivde pri storjenem dejanju.

Reakcije v otrokovih mislih

Delavnica je v nadaljevanju ponudila analizo razvoja čustev, zaradi katerih se otroci prej ali slej zavejo, da lahko sami nadzirajo počutje, ampak še ne povsem. Kot primer je predavateljica navedla  trmo otroka, ko ne doseže svojega cilja in izkazuje nezadovoljstvo z jezo ali ignoranco, vendar prej ali slej popusti, ker se počuti osamljen. Uspeh in dolžina otroške trme pa je odvisna od potrpljenja in poslušnosti odraslih. Pogosto se dogaja princip "akcija - reakcija" in v kolikor se obnašajo odrasli do otroka strogo ali z jezo, se tak otrok navzame takega obnašanja in goji osvojeno vse življenje, kar se pozna po nadaljnjih reakcijah v obdobju otroštva, v fazi odraslosti in v času srednjih in poznih let, ko se karakter le težko spremeni.

 Otroško premišljevanje

V delavnicah so udeleženke strokovno in podrobno analizirale, kaj in katere situacije spravijo otroka v čustveno stisko. Pri medsebojni izmenjavi mnenj ter izkušenj, se je spoznalo, da otroci na tak ali drugačen način izražajo iste zahteve in želje po ljubezni. Vendar pa je reakcija odvisna samo od okolja, v katerem se situacija dogaja. Reakcija otroka ni premišljena in tako njegove ideje kot premišljevanje nastajata brez lastnega nadzora, zaradi česar lahko pade v lastno past in se povsem oddalji od resničnega dogajanja. Otroku je potrebno vedno dati vedeti, da ga imamo radi in če se njegovo razmišljanje ne ujema z našim, ga je potrebno poučiti kako in zakaj ne ravna prav. Tovrstne zaplete pa v veliki meri rešimo, navaja predavateljica, že če ne zanemarjamo njihovih čustev, jih razumemo nevtralno in se jim ne podredimo. Otroku je potrebno dati občutek varnosti.

Napačno odraslo razumevanje

V zaključku predavanja je Andreja Kukovec še analizirala, v sodelovanju s poslušalkami, napake odraslih, ko počnemo  v danih situacijah napačne korake. Med glavnimi je faza odmikanja čustev, ker dejansko ne damo otroku čustvene varnosti. Zato se pojavijo nekatere napačne reakcije staršev kot so nadomeščanje, preusmerjanje, zasliševanje, obtoževanje, pomilovanje in svetovanje. Po besedah Andreje, se otrok mora sam učiti in uporabiti znanje odraslih le v podporo in ne zato, da preloži lastno delo ali obveznosti na pleča najbližjih.

Na prihajajočih delavnicah bodo prisotni tudi otroci.