Boris Pahor v Ljutomeru: Slovenci smo velik narod

Največje prleško mesto, Ljutomer je obiskal veliki pisatelj in domoljub, Boris Pahor.

Boris Pahor je, kmalu po uradnem obisku pri županji mag. Olgi Karbovi, obiskal tudi ljutomersko gimnazijo Franca Miklošiča. Na vprašanja, ki sta mu jih zastavili dijakinji Petra Slavinec in Nina Mladenovič, je stoletnik odgovarjal premišljeno in natančno ter v polni učilnici delil svoje izkušnje  z dijaki in ostalimi poslušalci.  V prvem vprašanju je bilo izpostavljeno leto 2014, ki je označeno kot  Kocbekovo leto, v katerem mineva že 80 let od izida pesniške zbirke Zemlja. Dijakinji Petro in Nino je zanimalo kakšni so bili začetki Borisa Pahorja.

Vpliv Edvarda Kocbeka

Boris Pahor je pripovedoval o obdobju, ko je bil v vojski in je prejel zbirko pesmi Zemlja. Takrat so se stvari zapletle, ker je Kocbek napadel špansko cerkev, ki je delovala pod vodstvom nacističnega generala Francisca Franca. Kot je Pahor povedal, se je takrat zaradi tega zgodila kulturna revolucija. Kmalu za tem je Boris Pahor potoval v Libijo, od koder si je s Kocbekom dopisoval. Osebno ga je spoznal šele po vojski, ko se je vrnil v Francijo. Vendar pa je bil Kocbek pogosto tarča nasprotnikov. Ob tem vprašanju se je Boris Pahor s pripovedjo vrnil v težavna obdobja. Opisal je resnično težko obdobje, ko se je vrnil iz taborišča. Po krajših pripetljajih pri potovanju tako peš kot z vlakom do Pariza, se je vrnil v domovino, kjer se je ponovno posvetil študiju. Vendar ni dolgo miroval in prav v tem obdobju se je ponovno povezal s Kocbekovo Zemljo. V primerjavi med italijansko in francosko univerzo je bil naklonjen zahodnemu delu Evrope, v katerem se je sam izobraževal. Pogosto navaja evropsko delovanje v primerjavi s komunističnim, za katerega navaja, da nikakor ni komunizem izraz za partizanstvo. Prav zaradi politične ureditve Evrope se Boris Pahor znajde v neprijetni situaciji, ko je moral objavljati najdene informacije pisane proti Kocbeku. Ta dejanja so postavila Pahorja na politični seznam kot predstavnika zahodnjaške pokvarjene družbe.   

Pisateljeva mladost

V nadaljevanju je dijake zanimala Pahorjeva mladost v Trstu. Takoj po zastavljenem vprašanju omeni pisatelj, da ima slabe spomine na takratno fašistično ureditev. Uničevalo se je vse, kar je izkazovalo slovensko identiteto. Prepovedano je bilo vse slovensko. Tudi društva in slovenski priimki, ki so jih spreminjali v italijanske.  Z velikim negodovanjem je pripovedoval o takratni prisili, ki jo je vršila Italija na Slovence in slovensko ozemlje. Po prisili Italije je bil kmalu organiziran antifašizem, vendar kot Pahor navaja, je imela Italija veliko podporo vojaško močne Nemčije. Do leta 1943 so Italijani krojili življenje Slovencev. Po padcu Italije v letu 1943 je Nemčija nadaljevala agresijo nad Slovenci. V pogovoru se pisatelj dotakne današnjega časa, ko se literatura prevaja v veliko jezikov in je danes možna izbira.  

Ni več zapostavljenosti narodov in tako se berejo slovenske literature tudi v tujini. Pahor je omenil, da je Cankar skoraj v celoti preveden v nemški jezik. Podobno navede pomembnost Srečka Kosovela, čigar dela so tudi prevedena. V nadaljevanju je navedel pomembno dejstvo, v katerem spodbuja in potrjuje pomembnost slovenskega deleža v svetovni kulturi.

»Kaj bomo mi, ki smo majhni? To je bedarija, oprostite. Ni odvisno koliko milijonov ima neki narod. Ircev ni veliko, ampak imajo James Joyca in veliko drugih svetovno znanih pisateljev. Moj edini nasvet in edino pričakovanje od slovenske mladine je rešiti slovenski jezik in državo v enotnosti in ponosu. Ne se klanjati ne levo in ne desno.«

Boris Pahor zaključi pogovor z opisom ljubezni, za katero pravi, da jo moramo deliti. Kot sam navaja, je potrebno pokazati ljubezen tudi sovražniku. Človek je human.

Več fotografij v spodnji galeriji ...