https://www.minicom.si/
https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.ris-dr.si/
http://ris-dr.si/go/563/1063/CENTER_ZA_DRUZINE_MURSKA_SOBOTA

LOKALNO

FOTO: Dan Zemlje v Lisjakovi strugi

Lisjakova struga, 23.04.2014 ob 10:00  

22. april je uradno označen kot dan Zemlje, zato so se včeraj na to temo po vsem svetu odvijale posamezne delavnice in aktivnosti.


V Gornji Radgoni je v predelu imenovanem Lisjakova struga potekal dogodek s temo "Dan Zemlje". V uvodnem pozdravu župana Antona Kampuša je pogovorna tema tekla o podpori občine ekološkim dejavnostim. Župan je navedel, da si želi tudi v prihodnje tesnega sodelovanja s parkom Gornje Radgone in Lisjakove struge. V dnevu Zemlje so tudi otroci Vrtca Manka Golarja ter pevski zbor DU sodelovali z glasbenim prispevkom. Učenci OŠ Gornje Radgone so na poučni poti skozi gozd in ob izdelavi ekološke vrečke v delavnicah spoznavali, da narava daje človeku le najboljše, v kolikor se nam ne maščuje za storjeno škodo.

Lisjakova struga je poznano območje ribiške družine, vendar pa je pod okriljem vodje Vlada Drvariča dejavnost razširjena še na druga področja in ne le na ribarjenje. Nedavno od tega je bil organiziran v času Velike noči kres. Pred kresom očistijo področje Lisjakove struge in iz odlomljenega in najdenega materiala v gozdu izdelajo kres. Torej, govorimo o čiščenju narave. 22. aprila pa se organizira ne samo srečanje podobno mislečih ljudi, temveč tudi poučne poti, na katerih obiskovalci spoznavajo bogastvo narave, vrste rastlin in živalskega sveta, s katerim večina morda še ni seznanjena. V radgonskih pobočjih, v Lisjakovi strugi živi toliko vrst, ki so ogrožene in morda redki primeri, ki jih še najdemo v naravi. Takšen primer je ptica vodomec, ki je dejansko pred izumrtjem. Posebna vrsta rib, ki živi na področju Lisjakove struge, je pezdirk, ki se razmnožuje v sožitju s školjkami. Te vrste školjk se nahajajo le v Lisjakovi strugi in še v Negovskem jezeru. V Muri se nahaja 29 ogroženih vrst rib, ki jim grozi izumrtje.

Vendar se ne sme prezreti dejstva, da se kljub temu planirajo izgradnje elektrarn na reki Muri, čemur pa nasprotujejo ekologi, kajti poruši se lahko  sožitje narave tako s celotno floro in favno kot s posameznimi vrstami živih bitij. Kot je znano, se poseg človeka v naravo zaradi ekonomskega vidika hitro in grobo povrne. Viharji, tornadi in poplave, ki se zadnja leta pogosto dogajajo v Združenih državah Amerike in ostalem delu sveta, so posledica prekomernega izsekavanja gozdov zaradi kovanja ekonomskih dobičkov posameznih družb.  Slovenija je po raziskavah relativno na varnem področju, skrita za visokimi Alpami. 

Vlado Drvarič je strokovno predaval o drevesnih vrstah, ki se nahajajo na območju ob Muri. Po prehodu in pregledu širšega pobočja se da zlahka opaziti, da se v gozdu nahaja veliko novih dreves, označenih ter zaščitenih pred živalmi, ki se prehranjujejo z lubjem. Prav tako, po besedah Vlada Drvariča, letošnji žled ni povzročil v radgonskih gozdovih pretirane škode. Med gostejšim podrastjem na območju Lisjakove struge se opazijo koprive, za katere je znan zdravilni učinek ter možnost prehranjevanja z njimi. Med pomembnimi drevesi se nahaja še akacija, ki velja za pomembno medonosno rastlino. Drevo topol, ki raste v neposredni bližini, vsebuje v lubju snov, ki je podobne sestave kot Aspirin. Med opisanimi drevesi je bila omenjena še vrba in kot podrastje rastlina  čemaž.  Čemaž se uporablja tako v prehrambne namene kot v zdravilstvu. Že Rimljani so uporabljali čemaž za zdravljenje dihalnih poti in prebavnih motenj in je v celoti užiten.  Med rastlinami najdemo tudi precej nezaželeno zlato rozgo, ki zraste čez 2 m v višino in zakriva sončno svetlobo ostalim vrtam rastlin, vendar je zelo medonosna, tako da se je zaradi čebel ne uničuje.  

Dan Zemlje zavezuje človeka k razmišljanju o tem, kaj počnemo z naravo in kaj nam narava daje. Premalo se zavedamo, da zaradi primanjkovanja življenjskega prostora živali in rastlin uničujemo lastni vir kisika, ki ga pridobivamo izključno  zaradi fotosinteze rastlin. Rastline pretvarjajo naš izdihan ogljikov dioksid v kisik, ki tvori zmes plinov nam za življenje pomembnega zrak. Prevelika količina ogljikovega dioksida v zmesi zraka povzroča učinek tople grede. Ter premalo krat se vprašamo kaj se bo zgodilo, ko bo zmanjkalo pitne vode, ki pa v Sloveniji še vedno velja za kvalitetno in človeku neškodljivo.

Več fotografij v spodnji galeriji ...

    Fotogalerija

    Komentarji

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.