Buzeti v družbi Hauca in Medje: Prodajmo obe banki čimprej

Predsednik Mreže idej Jernej Buzeti je na poslovnem kosilu omenjenega združenja spregovoril o vlogi NLB in NKBM.

Glavna gosta poslovnega kosila v organizaciji Združenja Mreža idej in Akademskega društva Pravnik v Ljubljani sta bila Janko Medja (NLB) in Aleš Hauc (NKBM). Oba sta na čelo obeh največjih slovenskih bank prišla v letu 2012 in oba sta dejala, da se odtlej ukvarjata predvsem s spremembo miselnosti ljudi. "Smo le nameščenci, delati moramo v dobro stranke," je dejal Hauc.

Buzeti: Banki bi bilo smiselno prodati 

Predsednik Mreže idej Jernej Buzeti, ki prihaja iz Bakovcev, je v uvodnem nagovoru zbranim dejal, da bi bilo tako NLB kot NKBM smiselno čim hitreje prodati. "Številni bi zdaj rekli: Ne, Buzeti, kaj pa govoriš? Kje pa je nacionalni interes? Kar takoj odgovarjam - nacionalni interes v tem primeru je v tem, da banki: - servisirata oz omogočata pravnim in fizičnim osebam kvalitetne storitve oz da ponujata izposojo denarja na enostaven, enakopraven, poceni način, da zaposlujeta ljudi in da imajo zaposleni dobre plače, da ljudem vzbujata zaupanje, itd."

Ob tem je med drugim še dejall, da nacionalni interes ni v tem, da se v obeh bankah pojavljajo madeži in bolečine slabih produktov in storitev ter da vsako leto namenjamo milijone evrov za obe banki. "Nacionalni interes v obeh bankah ne smemo videti niti skozi prizmo, da se ščiti in prikriva vse tiste, ki so se poslastili določenih privilegijev. Ne, to ni nacionalni interes. To je bolj personalni in pajdaški interes," je povedal Buzeti in dodal: "Zato menim, da je potrebno obe banki ponovno raniti – toda tokrat je potrebno raniti s pogumom, etičnimi vidiki, kvalitetnimi produkti ter umikom države iz obeh bank."

Medja: Bančništvo ni hrbtenica gospodarstva

Vpliv bančništva v slovenskem gospodarstvu je po oceni vodilnih mož največjih bank povsem precenjen. Bančništvo je le servis gospodarstva in ne njegova hrbtenica, pravi predsednik uprave NLB Janko Medja, prvi mož NKBM Aleš Hauc pa mu pritrjuje z besedami, da je za delovanje gospodarstva bolj potreben makroekonomski pravni okvir. Banka ni trgovina s pločevino, je opomnil predsednik uprave NKBM in pojasnil, da morajo kdaj v presoji, kaj je dobro za banko in njene delničarje, tudi zavrniti kakšno prošnjo za posojilo. "A pri nas še vedno obstaja razumevanje, da mora banka kreditirati podjetja, tudi slaba, da preživijo," je bil kritičen.

Tudi po Medjevih besedah so pričakovanja, da bodo banke rešiteljice gospodarstva, napačna. "Vpliv bančništva v slovenskem gospodarstvu je popolnoma precenjen. Bančništvo je le navaden posel. Pika," je dejal.

Še bolj konkreten je bil Hauc. "Po dokapitalizacijah konec leta 2013 vsi mislijo, da moramo odpreti trezor na stežaj, da si pridejo postreči," je dejal. Za delovanje gospodarstva je po njegovem mnenju najbolj potreben ustrezen makroekonomski pravni okvir z davčnimi spodbudami, odpravljene bi morale biti tudi birokratske ovire. "Tega ni, iz Bruslja nas pa vsake tri mesece opominjajo, kaj je treba spremeniti," je dejal.

"Vsaka država potrebuje svojo nacionalno banko"

Organizatorje srečanja je tudi zanimalo, kakšna bo prihodnost obeh največjih slovenskih bank. Glede te se Hauc ni strinjal, da je treba vse takoj prodati. Vsaka država potrebuje svojo nacionalno banko, je menil in v ta kontekst umestil NLB. Osebno pa podpira prodajo NKBM: "Želimo si strateškega lastnika." V mislih na prihodnost je še dejal, da nameravajo Poštno banko Slovenije le deloma integrirati v skupino NKBM, saj bi s popolno vključitvijo izničili njeno blagovno znamko.

Foto: Katja Kodba