Na predavanju v Puconcih vse o reklamah

V torek je v Spominskem domu Števana Küzmiča potekalo zanimivo predavanje z naslovom Reklame in njihov vpliv na vzgojo otrok in mladostnikov. Predavanje je rezultat 15-letnega dela z dijaki in projekta dr. Vilijema Ščuke: Brez megle v glavi, navzočim pa je predavala Andreja Ternar, univerzitetna diplomirana ekonomistka, spec. andragogike.

Ste se kdaj spraševali, kakšen učinek imajo reklame vas? Andreja Ternar je s svojim predavanjem odkrila marsikatero resnico, ki se skriva v svetu reklam in reklamiranja. Pojasnila je, kaj pomeni izraz nevromarketing, ki je v svetu zelo razširjen oziroma bi bilo bolje povedati, da je razširjen pri velikih podjetjih. Govora je o vedi, ki proučuje odzivanje možganov na reklamiranje različnih produktov, meri pa se z magnetno resonanco.

Na primeru Coca-cole je razložila, kako to poteka. Ko so ljudje testirali Coca-colo in Pepsi v neoznačenih kozarcih, se jih je velika večina odločila, da je Pepsi okusnejši; ko pa so jim dali obe pijači v označene kozarce, se je pri večini vključil del možganov, ki nadzira bolj zapletene funkcije, in so skoraj vsi izbrali Coca-colo. Zakaj? Ker so naši možgani sprogramirani z raznimi Coca-colinimi reklamami, v katerih nastopa Božiček, vse je polno božičnega vzdušja, kar pri nas vzbuja ugodje, srečo, medtem ko Pepsi v svojim reklamah uporablja znane športnike, le-ti pa v nas ne vzbujajo enakih občutkov kot Božiček. Samo za podatek, Coca-cola je v takšne raziskave vložila težke milijone.

Spregovorila je tudi o tobačnih zmotah. »Napisi na cigaretah, ki opozarjajo kadilce na posledice kajenja na njihovo zdravje, so povzročili še večjo željo po kajenju,« je povedala Andreja Ternar. V ZDA, Angliji, Nemčiji, na Japonskem in Kitajskem so opravili raziskavo o vplivu napisov na cigaretah. V nekaterih državah imajo namesto napisov tudi slike raznih bolezni, ki jih lahko povzroči kajenje. Ne glede na to, da je velika večina kadilcev, ki so bili v testni skupini, odgovorila, da ne bodo več kadili (tudi magnetna resonanca je potrdila, da mislijo resno), so jim napisi in slike stimulirali določen del možganov in povzročili, da so si še bolj želeli kaditi.

Na Fidžiju v neki pokrajini niso imeli do nedavnega televizijskega signala in ne interneta. Če si nekomu rekel, kako lepo si se zredil, mu nisi mogel dati lepšega komplimenta, saj je to pomenilo, da dobro živi. Ko so uvedli televizijski signal, se je zgodilo naslednje: v dveh letih je 74% deklet bilo nezadovoljno s svojim videzom, 62% pa je začelo z dietami.

Da se naši otroci in mladostniki zgledujejo po neobstoječih osebah, se lahko prepričate tukaj.

Spregovorila je tudi o subliminalnem oglaševanju, ki je v nekaterih državah prepovedano. Vsa sporočila se nam prenesejo na nivoju, ki ga zavestni um ne zazna, podzavestni pa ga prepozna. Torej se v naše možgane vsadi neka misel, ki nas nato čez čas »usmeri« k tistemu, kar naj kupimo, torej dobesedno dobimo neko »navodilo«, kaj naj kupimo. Kako so v ZDA razkrinkali takšno McDonaldsovo »reklamo«, si lahko ogledate tukaj.

Zgoraj opisano je le utrinek s predavanja, ki je bilo zelo poučno in še bolj zanimivo, in z velikim prepričanjem lahko zapišemo, da je kar nekaj obiskovalcev šlo domov šokiranih in bodo naslednjič verjetno bolj pazljivi in kritični glede reklam.