FOTO: Radgonski ponos hrama literature, poezije in proze (2. del)

 V drugem delu intervjuja o ureditvi Radgonske knjižnice smo prejeli natančne odgovore ne samo o knjigah, temveč o strategiji, povezavi med kraji ter informacije o zvestih bralcih.

V prvem članku smo zbrali splošne informacije o poteku dela in organizaciji v knjižnici. Ker pa odgovori na tovrstna vprašanja ne smejo biti skopi, je Andreja Vučak Hribar podala zelo obširne odgovore, kajti med nepregledno množico knjig se človek kaj kmalu izgubi. V nadaljevanju intervjuja smo prejeli informacije kako to delo opravljajo zaposleni v knjižnici in s kakšnimi težavami se srečujejo. Radgonska knjižnica se razprostira na dveh nadstropjih. Na knjižnih policah ne najdemo le knjig, temveč tudi podatkovne nosilce različnih oblik.  

Kakšna je kapaciteta knjižnice (knjige, CD, revije)?

V naši knjižnici imamo trenutno skoraj 79.000 enote knjižničnega gradiva, od tega je cca 20% periodičnega gradiva, torej revij. CD-jev in DVD-jev imamo manjšo zbirko, saj je z internetom in specializiranimi izposojevalnicami te vrste gradiv, izposoja v naši knjižnici iz leta v leto upadala. Zato se danes raje odločimo za nakup kakšne strokovne literature ali nakup gradiv z večjo izobraževalno dodano vrednostjo.

Kako pogost je dogodek, da uporabnik knjigo izgubi?

Vsakomur se v življenju zgodi, da kdaj kaj izgubi, tako tudi izguba knjige ni izjema. Vendar moram priznati, da uporabniki zelo zelo redko izgubijo knjigo, če pa jo, nas o tem tudi sami obvestijo. Vsako izgubljeno knjigo mora uporabnik nadomestiti z enako ali vsebinsko drugo ustrezno knjigo, vedno pa težimo k temu, da rešimo stvari v obojestransko zadovoljstvo.

Je zahtevana ali želena količina knjig že dosežena, ali se bo knjižnica  dopolnjevala še naprej?

Knjižnica je »živ organizem«, čeprav večina ljudi gleda na knjižnico kot na neko strogo, uradno, dinozaversko ustanovo, kjer te pričaka stroga »zatežena« knjižničarka z očali. Knjižnica skrbi za kulturno dediščino v pisani obliki, vendar vsako leto dopolnimo naše police z več kot 3000 novimi naslovi za odrasle in mladino.

Kakšna je nevarnost delovanja ali aktivnosti knjižnice ob odprtju dodatnih knjižnic izven vaše dejavnosti ali podružnic v sosednjih mestih ali vaseh?

Našo knjižnico so ustanovile 4 občine: Občina Gornja Radgona, Občina Radenci, Občina Apače in Občina Sv. Jurij ob Ščavnici. Več let se že naša knjižnica zavzema za odpiranje novih enot, vendar se vse vedno konča pri denarju. Veseli pa smo, da nam je Občina Apače omogočila izvajanje knjižnične dejavnosti v njihovem novem kulturnem domu in da so se odločili, da temu namenijo tudi ustrezna sredstva. V letošnjem in naslednjem letu si bomo prizadevali večjo pozornost nameniti aktivnostim izven naše knjižnice in se tako z dogodki in prireditvami približati prebivalcem vseh 4-ih občin. Želeli bi si tudi bibliobus in se tako tudi s knjigami približati prebivalcem, vendar to so trenutno še samo načrti za prihodnost.

Ali je odpiralni čas zadovoljiv ljudem?

Odpiralni čas je glede na kapaciteto zaposlenih ljudi v knjižnici predolg, vendar smo se skušali čimbolj približati željam uporabnikov. V prihodnje pa si seveda želimo, da bi se vsaj enkrat na mesec lahko nekako organizirali, da bi bila knjižnica odprta tudi v soboto.

Katere zvrsti  literature je najbolj izposojena?

Najbolj izposojena je leposlovna literatura za odrasle ter seveda otroška literatura. Z ureditvijo prijetnih bralnih kotičkov v naši novi knjižnici, pa se lahko pohvalimo z velikim obiskom dnevnih obiskovalcev, ki se vsedejo in prebirajo revije, dnevne časopise in poklepetajo v prijetnem ambientu.

Kakšna je  struktura bralcev?

Pretežni delež bralcev predstavljajo otroci do 12 leta starosti ter nato starejše generacije. Trudimo se, da bi vzpodbudili bralno kulturo pri srednješolski mladini in srednji generaciji, ki je vpeta v natrpan življenski ritem in si redko vzame čas za sprostitev ob knjigi.

Na internetu je velika izbira E-knjig ali poznane kot E-Book. Ali je nevarnost, da te knjige izpodrinejo knjižnične oblike knjig? Se pozna med mlajšimi bralci, kot dobre poznavalce interneta, upad obiska pri Vas, kajti nekoč je veljala knjižnica kot vir vseh informacij, danes so pa te dosegljive na internetnih straneh?

Internet nudi poplavo informacij vezanih na strokovno vsebino, vendar je potrebno biti pravi mojster, da izluščiš jedro informacije in imeti moraš dovolj časa za raziskavo na internetu. Leposlovne literature je v e-obliki bistveno manj, je sicer v porastu, vendar ali res lahko listanje po knjigi,  vonj po knjigi, zamenjamo z računalnikom v katerega že tako cel dan strmimo. A se ni lepše umaknit in zbežat s knjigo v svet domišljije, vstavit kazalo, kjer si ostal...

Na kakšen način vzpodbujate mlade k branju in kako promovirate uporabo knjižnice pri mladih?

Najmlajši člani naše družbe so temelj razvoja bralne kulture in pri vzgoji in skrbi za branje se naša knjižnica aktivno vključuje v izvajanje domačega branja v okviru vrtcev, z bralnimi uricami in ustvarjalnimi delavnicami pa otrokom knjižno vsebino približamo na otroku bolj zabaven in poučen način. Ključnega pomena v prihodnosti pa bo, da se otrokom, mladini približamo preko vsebin na naši spletni in facebook strani.

Kakšni so načrti knjižnice v bližnji ali daljni prihodnosti?

Moja vizija Javnega zavoda knjižnica Gornja Radgona je pozicionirati zavod kot osrednji in edinstven hram znanja v naši ožji in širši regiji. Hram v katerega se bodo zatekali tako najmlajši kot najstarejši člani naše družbe, hram, ki bo dostopen vsem in bo odprl vrata vsem željnim znanja, sprostitve in izobraževanja. Naš JZ Knjižnica Gornja Radgona bi morala prevzeti vlogo glavnega vzpodbujevalca razvoja kulture branje pri mladih in starejših v celotni naši regiji.

Naši cilji so zapisani v našem sloganu: Center izobraževanj, dogodkov in kulture branja.

Več fotografij v spodnji galeriji ...