https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.pomurec.com/go/203/LOKALNO
https://www.ris-dr.si/go/1011/1886/DRUZINSKI_CENTER_POMURJE

POM-MUZIKA

DžeZZva – člani skupine s svojo glasbo ponujajo lepe pa tudi tesnobne občutke

3.7.2014  

Inštrumentalni etno-jazz kvartet džeZZva je začel svojo glasbeno pot leta 2010. V njihovi glasbi se čuti vpliv vsakega člana skupine, spogledujejo pa se s tradicionalno ameriško jazz kulturo, v katero so vpleteni elementi različne evropske glasbe. Igrajo izključno avtorske skladbe, je pa njihova marsikatera skladba po mnogih koncertih precej drugačna, kot je bila v osnovi. Leta 2012 so sodelovali na Jazz festivalu v Novem Sadu, jeseni pa nameravajo izdati svojo prvo zgoščenko.


Rubrika POM-MUZIKA je na Pomurec.com na sporedu vsak drugi  četrtek, v njej pa predstavljamo pomurske glasbenike, ki šele stopajo na  pota glasbenih karier, ali pa so že precej uveljavljene.

 

Kdaj in kako se je začela vaša skupna glasbena pot?

Začeli smo leta 2010. Do takrat smo bili dejavni vsak na svojem glasbenem področju, v določenih skupinah tudi skupaj. Takrat me je poklicala prijateljica, ki je za svojo zabavo potrebovala »kultiviran band« (smeh). Aktiviral sem Dejana, Mojmirja in Mirana, naredili smo program in odigrali svoje. Takrat pa se je verjetno tudi zgodilo tisto, kar se bandom zgodi, ali pa tudi ne. Nekaj je zavibriralo med nami in dobivali smo se tudi naprej.

Kdo ste člani skupine? Kako ste se našli med sabo?

Člani zasedbe smo Dejan Berden, ki igra klavir, Mojmir Wolf igra kontrabas, Miran Celec je za bobni, sam (Iztok Rodež) pa igram kitaro. Kot sem omenil že prej, poznamo se že dolgo, skupaj smo delovali tudi v drugih zasedbah, kot džeZZva pa smo se zbrali 2010.

Kakšno zvrst preigravate?

S samo zvrstjo glasbe se v osnovi nismo ukvarjali. Vsak je v skupino prinesel nekaj svojega. Vrtimo se sicer okoli jazza, vendar pa našo glasbo, predvsem avtorsko, ne pojmujemo kot klasičen jazz. Menim, da se čuti vpliv vsakega posameznika, saj smo na nek način precej individualni v pristopu do glasbe. Spogledujemo se tako s tradicijo ameriške jazz kulture z elementi evropske klasične glasbe, kot tudi z vplivi popularne ter etno kulture južnega dela evropske celine. Tako se lahko v naših skladbah začuti tudi blues, etno in klasična glasba in tudi rock. Lahko pa rečem, da je vezni člen med vsemi temi našimi vplivi nek panonski melos, ki ga verjetno vsak od nas nosi v sebi in ga tudi nehote vnaša v glasbo.

Kdo so vaši vzorniki?

S klasičnimi vzorniki smo verjetno opravili že pred leti (smeh). Bolj lahko govorimo o tem, kaj kdo od nas posluša in kako potem to prenaša v skladbe. Težko pa govorim o nekaj imenih, saj se izbor z leti spreminja in gre tudi v raziskovanje novih, drugačnih glasbenih zvrsti in sporočil.

East - DžeZZva (14.11.2012 - RTV Novi Sad)

Kako ste se odločili za ime džeZZva? Ima kakšen poseben pomen?

Ime džeZZva skriva v sebi ime glasbene zvrsti džeZZ. To je en vidik. Igramo izključno instrumentalno glasbo, ki temelji tudi na improvizaciji, kar je temelj jazza. Ker pa smatramo, da s svojo glasbo ponujamo predvsem občutja, dobre, lepe in pozitivne občutke, včasih mogoče tudi tesnobne in neprijetne (z določenim namenom seveda), smo to nekako navezali na ime džeZZva, ki je v osnovi seveda posoda za kuhanje kave. Priprava in pitje kave pa je obred, ki pri ljudeh vzbuja prijetne občutke, za kavo si vzamemo čas, ko se želimo nekako umiriti, se pomeniti s kom in podobno. Lahko je seveda tudi neokusna in neprijetna (smeh). In ta povezava se nam je zdela fina, zato smo se tudi odločili za to ime.

Kje in kdaj se je zgodil vaš prvi koncert in kakšni so bili občutki?

Mislim, da smo naš prvi javni koncert odigrali v Gornji Radgoni. Bilo je čisto prijetno. Vendar smo se s skupino v tem času precej razvili, tako da so naši koncerti sedaj bistveno drugačni.

Kateri pa je bil do sedaj vaš najboljši koncert in zakaj?

Težko govorim o najboljšem ali najslabšem koncertu. Ker gre za dokaj improvizirano glasbo, to pomeni, da skladbe nikoli niso povsem enake ampak se od koncerta do koncerta tudi spreminjajo, so tudi koncerti različni. Skoraj praviloma se najprijetnejši koncerti dogajajo v majhnih prostorih, kjer je interakcija s poslušalci najbolj intenzivna, v večjih prostor se je potrebno ukvarjati tudi s tehniko, kar lahko pozornost pelje tudi v drugo smer. Smo pa seveda najbolj ponosni na to, da so nas organizatorji leta 2012 uvrstili na Jazz festival v Novem Sadu. To si štejemo v čast, saj je Novi Sad pravo glasbeno mesto z odlično glasbeno ponudbo in glasbeno izobraženimi poslušalci.

Igrate tudi na zasebnih zabavah? Kako se razlikujejo omenjene zabave od koncertov?

Na zasebnih zabavah več ne igramo. Hitro po začetni fazi nas je potegnilo v avtorske vode, kjer tudi vidimo naš smisel. Preigravanje že znanih skladb nas ne zanima.

Kaj pa avtorski komadi? Od kod navdih?

Naš današnji program temelji izključno na naših avtorskih skladbah. Osnovne ideje prineseva Dejan ali jaz, potem pa skladbe dodelamo na vajah. Takrat vsak od nas pač doda tisti svoj del, o katerem sem govoril prej. Določene skladbe se postavijo praktično same od sebe, določene pa še nekaj časa dodelujemo tako dolgo, da začutimo, da je to to. In ko je to to, to še ne pomeni, da mora tako tudi ostati. Marsikatera skladba je danes, po mnogih koncertih, precej drugačna, kot je bila v osnovi.

Tudi o navdihu težko govorim. To se nekako zgodi. Vsi v sebi nosimo določene občutke, ki jih na različne načine izlivamo iz sebe. Mi pač preko glasbe.

Indina - DžeZZva (14.11.2012 - RTV Novi Sad)

Kakšni so vaši načrti za prihodnost glede skupine? Kdaj vas bomo spet videli na odru v Pomurju?

Kakšen dober mesec nazaj smo posneli material za našo prvo zgoščenko. Sedaj se ukvarjamo s produkcijo in vsemi ostalimi potrebnimi zadevami, za izdajo CD-ja. To je naša letošnja prioriteta, saj smo začutili, da je smiselno skladbe posneti in na ta način tudi pustiti nekaj za sabo. Zgoščenko nameravamo izdati zgodaj jeseni. Takrat pa bomo zagotovo pripravili tudi kakšen koncert v Pomurju. Do takrat pa nas najdete po ostalih slovenskih krajih.

 

PRIPOROČAMO:

 VSI PREDSTAVLJENI GLASBENIKI NA POMUREC.COM

    Fotogalerija

    Komentarji

    !Za komentiranje se morate prijaviti

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.