Jožef Horvat: birokratski in davčni primež dušita gospodarstvo

S politiko višanja davkov in zadolževanja se kmalu ne bo več dalo kupovati časa.

Jožef Horvat je oče treh otrok, računalnikar in Prekmurec, ki z družino živi v Žižkih. Po končanem študiju fizike na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani se je vrnil v Prekmurje in se zaposlil v Muri, kjer je ostal do svoje prve izvolitve za poslanca. Na volitvah v nedeljo, 13. julija, bo v volilnem okraju Lendava predstavljal listo Nove Slovenije.

Zakaj kandidirate?

Na volitve se podajam s programom Odgovori za prihodnost. Ni všečen, ampak ponuja reforme za nova delovna mesta in investicijam naklonjeno Slovenijo, ki mladih ne bo pošiljala v tujino in ne bo dušila podjetniškega duha. Kandidiram z voljo, da ustavimo nekajletno padanje Slovenije po vseh kazalnikih razvoja. Boleče je spoznanje, da je Pomurje v zadnjem času padalo še hitreje od Slovenije.

Kakšna je vaša odgovornost pri tem padanju po sedmih letih izkušenj v parlamentu?

Odgovornost lahko prevzamem predvsem za obdobje, ko sem bil koalicijski poslanec. V mojem prvem mandatu (2004 - 2008) smo dokončali pomursko avtocesto, zagotovili do 30% več denarja za podeželske občine in edinkrat v zgodovini samostojne Slovenije končali mandat s proračunskim presežkom. Zaposlenost v Pomurju je bila najvišja doslej.

Kaj pa drugi mandat?

Večino časa smo se ukvarjali s problemom brezposelnosti in javno-finančnega primanjkljaja, ki sta glavni posledici krize in neposrečenih odgovorov nanjo. Iz lastnih izkušenj vem, koliko napora je potrebno vložiti in koliko razočaranj preživeti, da v trenutnih gospodarskih razmerah dobiš službo. Če jo dobiš. Nažalost se pri reševanju teh problemov politika ne uspe poenotiti, nasrečo pa bo Slovenija kmalu imela samo še eno - pravo rešitev. S politiko višanja davkov in zadolževanja se namreč kmalu ne bo več dalo kupovati časa. V NSi stavimo na alternativen pristop - razbremenitev gospodarstva in premišljeno spodbujanje tujih investicij.

Vas ni strah, da bi tujci odpuščali in izčrpavali podjetja?

V našem okolju imamo nekaj primerov, ki kažejo, da je strah pred tujci votel. Leta 2005 sem pri ministru za gospodarstvo organiziral prvi sestanek s predstavniki nemškega podjetja Carthago. V naslednjih letih so ob podpori lokalne skupnosti spisali uspešno zgodbo v Odrancih, kjer danes dela 450 ljudi. Švicarsko podjetje Lek se v Lendavi prav tako že nekaj let širi in napoveduje še intenzivnejši razvoj.

Kaj se Pomurju obeta v naslednjih štirih letih?

Leta 2012 smo sprejeli ključne odločitve za največji kohezijski projekt v državi, ki nam bo prihodnje leto nalil zdravo pitno vodo. Upam, da bo zaključek projekta vodooskrbe Pomurja tudi simbolni znanilec novega, boljšega obdobja za Pomurje. Obdobja, ko bodo brezposelni lažje našli delo. Ko bodo podjetniki lažje udejanjali poslovne ideje na naši strani meje in jim bo ostalo več denarja za plačilo delavcev. Ko bosta politična kultura in etika na nivoju, ki si ga državljani zaslužijo. Ko beseda kmet ne bo žaljivka. In prav našteto so tudi glavni cilji našega programa.

PR vsebina